Datum intervjuja: 13.05.2008
Intervju z imenitnimi simfonično progresivnimi rockerji Royal Hunt je še mesec nazaj bil za RockLine in zame prava iluzija. Tako pa so se fantje ustavili v, od Slovenije vsega 380km oddaljeni Bologni, kjer so imeli potrjen špil. Ob osmih sem že mencal na kraju zločina, Royal Hunt so bili ravno na večerji. Čez kakih 30 minut prestopicevanja z leve na desno, po nekaj obhodih okrog in okrog kluba in tour busa, sem le stopil do enega izmed roadiejev in ga prosil, če me poveže s tour menedžerjem. Tour menedžer se je sicer hitro odzval, a je deloval hkrati precej mrko, komaj zainteresirano, celo zbadljivo s podvprašanji, če sem se prej uradno najavil preko uradne e-mail prošnje za intervju ipd…, kar se ne zgodi ravno vsak dan, čeprav se ima vso pravico. Kot da je bilo nekaj v zraku, kar bi mu skalilo vedro razpoloženje. Kmalu za tem je ta moj občutek potrdilo snidenje s šefom skupine Andre Andersenom, ki me je povabil v tour bus na klepet. Skupina je bila dejansko poparjena, saj kapacitete kluba Sottotetto, niso omogočale optimalne postavitve vseh rekvizitov in odrske opreme, z glavnino osvetlitve, nadalje se je prikradla poleg še dvo urna zamuda, s kakršno se vselej reda in discipline vajeni Skandinavci le stežka sprijaznijo. Vseeno je bil pogovor z Andrejem sila zanimiv in posebna izkušnja. Mož ne skopari z neposrednostjo, pristnostjo in iskrivim smislom za humor…
RockLine: Kako si zadovoljen s potekom te turneje do sedaj?
Andre: Z izjemo naše predskupine, ki je nezaslišano katastrofalna in jo moram prenašati iz dneva v dan, nam gre na turneji zelo dobro. Kar se tiče predskupine (Godiva, power metalci iz Švice, op.p.), me ta živcira prav sleherni dan. Še v tem trenutku imam v glavi eno izmed njihovih pesmi Pedal To The Metal. Vsako jutro ko se zbudim jo poslušam, vsak večer… Drugače pa kar se trenutne turneje tiče nam gre zelo, zelo dobro. Z izjemo današnjega dne.
RockLine: Z izjemo današnjega dne?
Andre: Da. Zato ker igramo v Italiji. Zelo mi je žal ko moram tole povedati, ker sem imel pred tem dnem zelo lepo mnenje o Italiji, a ta predstava se mi je do tega današnjega koncerta, ki ga imamo tu v Bologni, povsem porušila.
RockLine: To je edini špil, ki ga imate v Italiji?
Andre: Da, na srečo.
RockLine: Okej, ne bom te več nadlegoval z vprašanji o Italiji. Letos marca ste izdali novi studijski album “Collision Course: Paradox pt. II”…
Andre (očitno nezadovoljen s promocijo založbe): Res? Nisem vedel. Ah saj res. Izdali smo album. Tako je. Frontiers Records skrbi za to.
Andre: Da. Očitno smo obkroženi samo še z Italijani…
RockLine: Dobro, povej nam zakaj si se odločil, da Royal Hunt naredite nadaljevanje albuma Paradox iz leta 1997 oziroma njegov drugi del in kje si dobil navdih za to dejanje?
Andre: Pravzaprav niti sam ne vem. Pričel sem pisati pesmi. Potem me je naš bobnar, ki je poslušal skladbe opomnil, da imajo skladbe vzdušje, ki ga spominja na album Paradox. Ko sem nadaljeval z delom in smo imeli spisane že tri ali štiri pesmi, to Paradox vzdušje znova ni izostajalo. Rekli smo: Dobro, pa nadaljujmo!” Tako smo k glasbi napisali tudi verze celotne zgodbe, ki so se lirično dobro ujemali z glasbo in naenkrat je nastal drugi del albuma Paradox. Torej sam sploh nisem prišel sprva na idejo, da napišem nadaljevanje albuma Paradox, ampak je na nek način ideja našla mene.
Andre: V konceptu se znova vračamo k religiji in rečem povezanim z njo, se navezujemo na prvi del zgodbe. Kar ti bom razložil je le moje osebno mnenje. Ne nameravam ti pridigati, nikakor. Vsi ti konflikti v razhajanju med religijami, ki smo jim priča skozi zgodovino človeštva ne bazirajo na religiji sami, ampak na vsemu kar neko religijo obdaja. Cerkve, ikone, v osnovi temelji ta paradoks v vseh teh simbolih, ki se postavljajo na podlagi neke religije. Nekoč so imeli ljudje na stotine in stotine različnih bogov v katere so verovali. Povsod po svetu. In takrat nihče ni imel problemov zaradi tega. Potem pa je nekdo iznenada prišel na idejo: “Postavili bomo svojo prvo cerkev!” In ko se je reč preselila iz domišljijskega sveta v to stvarno malikovanje, so se pričela porajati vprašanja: “Moja cerkev je boljša od tvoje in moj bog je verjetno boljši od tvojega!” Pred tem so imeli vsi različnega boga za recimo sonce, noč in karkoli pač že in nihče ni imel problemov s tem. Takoj ko je nekdo zgradil prvo cerkev, dal prvemu kamnu, prvi opeki, ki gradi to cerkev imena, so se pričele pojavljati težave.
RockLine: Povej nam kaj o vašem novem pevcu Marcu Boalsu. Kako to da ste se odločili za menjavo Johna Westa z Marcom Boalsem?
RockLine: Bil je občutek kot da ste preizkusili skupaj vse?
Andre: Da. Reč se ni nikamor premaknila. Posneli smo veliko pesmi in albumov skupaj, a to pot smo začutili, da se nikamor ne premikamo. Ni bilo najti svežine, ni bilo najti ničesar novega kar bi odkrivali v pisanju pesmi. In ko sem pisal glasbo, sem prišel na idejo, da bi k novem u materialu preizkusil vokal nekoga drugega. Kogarkoli, le da ni Johnov vokal. To sem mu povedal. Sprva je bil začuden, a je razumel.
RockLine: Torej si zadovoljen z Marcom?
Andre: Absolutno.
RockLine: Na novem albumu je zares odlična pesem Tears Of The Sun, kjer vam je uspel super duet med Marcem Boalsem in dodatnim ženskim vokalom. Kako ste se odločali za integracijo ženskega vokala konkretno v tej pesmi?
Andre: Sprva sem v tej pesmi želel otroški glas, ki bi bil vključen v začetne verze pesmi. Iskal sem nekaj kar bi poosebljalo mladost v tem delu pesmi. Ker pa hkrati nisem hotel, da bi bil to dejansko glas otroka, saj veš, otroka ki poje v disharmoniji, reč je morala delovati resneje. Tako sem prišel na idejo, da dodamo tukaj Michellin vokal (Michelle Raitzin, gostujoča pevka na novem Royal Hunt albumu, op.p.). Njen glas ima ta iskreni dotik mladosti in hkrati s tem v harmoniji, blag, mehak,…
RockLine: Kaj v glasbenem smislu prinaša novi Royal Hunt album, če pogledava nanj v splošnem, kot na zaokroženo celoto. Je na njem kaj novega, ali govoriva lahko pač znova o tipičnem Royal Hunt albumu, ki že sledi preizkušenemu receptu?
Andre: Vedno kadar skladamo nove albume, poizkušamo ustvariti nekaj novega, nekaj drugačnega. Skušamo uporabiti drugačno produkcijo, drugačen slog pisanja glasbe,… Vsak album, ki ga ustvarimo in izdamo, je malenkost boljši od njegovega predhodnika. Vsaj tako vidimo in razumemo stvar mi. Dejstvo je, da postajamo z leta v leto vedno bolj zreli, da vemo kaj hočemo, da vemo kaj želimo doseči in da vemo kako doseči to, kar pač želimo. Česa takšnega kot skupina, nismo bili sposobni pred 10 ali 15 leti. Vseskozi je z vsakim albumom ki nastane prisotna neka izboljšava. Zrastemo vedno še za stopničko višje. Gledano v celoti. Naši oboževalci tega nemara ne vidijo tako, kot vidimo to mi.
RockLine: Sedaj pa bolj osebno vprašanje zate. Kdaj si pričel igrati klavir, kdo te je navdušil?
Andre: Z igranjem sem pričel pri petih letih. Sprva sem se učil klasičnega klavirja in tako sem spoznaval dela klasikov. Najprej sem igral le klasično glasbo. Kasneje sem spoznal velike rock klaviaturiste kot so npr. Ken Hensley, Jon Lord, Keith Emerson, Rick Wakeman, za njimi seveda skujpine kot so Rush, Kansas, Saga, Pink Floyd, Queen. Vse to se je ujelo skupaj v enem trenutku.
RockLine: Vse to se je združilo v tebi?
Andre: Da v bistvu. In če pogledaš glasbo Royal Hunt, je v njej malo klasične glasbe, malo progresivne glasbe, so pa tudi trenutki bolj neposredne rock energije, v tradiciji Deep Purple ali Whitesnake.
RockLine: Kaj meniš o splošni situaciji danes v rock glasbi?
Andre: Seveda ni tako kot je bilo v osemdesetih in hvala bogu da ni več tako. Kar se tiče popularnosti počakajmo glede tega še kakih pet let. Vse te reči ki sed danes vrtijo okrog “downloada”, se bodo morale na neki točki končati. Ker v primeru da če se bo to nadaljevalo v razmahu, kot se danes, bo po mojem predvidevanju v petih letih nastala zelo grda situacija. Trenutno sem v kontaktu z mnogimi glasbeniki po svetu in čedalje več jih je med njimi, ki se odločajo za prenehanje kariere. Preprosto ne morejo zaslužiti več, da bi z glasbo preživeli. Profesionalci zapuščajo glasbeni posel rapidno. Sprva so te težave zaradi internetnega downloada izkusile založbe, nato se je to nadaljevalo pri promotorjih, sedaj so v nevarnosti za svoj kruh že skupine. Če se bo ta trend nadaljeval v naslednji šestih letih,se s tem poslom nihče več ne bo želel ukvarjati. Poznam kopico glasbenikov, ki preprosto že sedaj razmišljajo o tem, da obesijo glasbeni posel na klin. Če boš recimo obiskal spletno stran Blabbermouth, sem prepričan, da ne bo dneva, ko ne bi ogledal med dnevnimi novicami, da je neka določena skupina razpadla, ali nek član skupine zapustil le to.
RockLine: Je to res da je med oboževalci in skupino preveč ljudi, ki želijo zaslužiti denar od nekega albuma?
To je sranje. To je izmišljena zgodba. Tako govorijo vsi tisti, ki vlečejo glasbo iz interneta, češ da ne mislijo plačevati založbam. V bistvu pa kradejo glasbo od skupin in ne od založb. Ne pozabi dejstva, da založbe podpirajo skupine, ko se te odpravijo na turneje, dajejo denar skupini, da ta lahko posname album. V končni fazi je internetni download neposredna kraja glasbe skupin. V tem poslu sem že 20 let in brez skrbi, da vem kako to gre.
RockLine: Je kakšno upanje za Royal Hunt, da uspete tudi v Severni in Južni Ameriki?
Andre: Južna Amerika je polna korupcije. Sploh kar se tiče prodaje plošč. Bil sem na promocijski turneji v Južni Ameriki in našel na tisoče mest, kjer so prodajali ponarejene CDje, zato je Južna Amerika za nas popolnoma odprto vprašanje. V Severni Ameriki je večja možnost. V letošnjem oktobru in novembru se odpravljamo tja. Odigrali bomo 10 ali 15 koncertov in videli kakšne možnosti imamo tam. To je trdo tržišče, težko ga je prebiti, a jeseni bomo to izkusili na koži in videli kakšen je naš domet.
RockLine: Kakšni so bližnji načrti Royal Hunt za prihodnost?
Andre: Imamo vse polno načrtov. Prvi je ta, da se znebimo kitarista. Postal je moteč faktor.
RockLine: Govoriš resno?
Andre: Najbolj resno. Sledeča stvar, ki jo moramo storiti je ta, da se znebimo basista. Rad bi posnel tudi svoj samostojni studijski album s klavirjem. To sem si vedno želel, še kot otrok. Sanje iz otroštva.
RockLine: Res stara želja.
Andre: Da. Sprva sem hotel postati model. Potem sem hkrati spoznal, da sem pregrd za model. Pa sem pristal v rock poslu. No kakorkoli, tudi v tem poslu si še vedno veliko na fotografijah. Kar pa se te turneje tiče nam gre zelo dobro, prodaja plošč je zadovoljiva, ko z aktivnostjo promocije nove plošče s turnejami vred zaključimo v oktobru ali novembru letos, bomo analizirali kam se trenutno razvijamo in kam nas nese. Takrat bomo dobili odgovore ali gremo na snemanje novega albuma, nov koncertni album, karkoli pač že. Bomo videli. Trenutno pa se polno koncentriramo na izpeljavo te koncertne turneje.
RockLine: Kaj lahko pričakujemo od današnjega Royal Hunt špila, tu v Bologni?
Andre: To bo odličen koncert, definitivno! Če sem iskren je do današnjega dne delovalo vse po načrtih, a splet okoliščin današnjega dne, nas je prisilil, da ne bomo mogli na odru uporabiti vse svoje razpoložljive odrske opreme, kar pa ne bo vplivalo na sam nastop skupine. Smo čvrsta enota in navadno se v takšnih situacijah vedno dobro znajdemo. Upam, da bo tudi nocoj vse izpadlo dobro.
RockLine: Torej razmere nocoj za špil vseeno niso optimalne?
Andre: Da. Vendar smo profesionalci in tako tudi pristopamo k stvari. Izvlekli bomo iz špila najboljše, bodi v to prepričan.
RockLine: Zaključujem intervju in vendar imam še eno vprašanje, ki ne sodi ravno poleg, pa vseeno. Imate kakšen promo CD nove plošče za recenzijo, za naš ljubi spletni časopis?
Andre: Žal ne, ker nam jih naša ljuba založba Frontiers Records ni poslala. Poslala nam ni niti enega originalnega CDja.
RockLine: Torej ne bo mogoče kupiti nocoj vašega najnovejšega studijskega albuma?
Andre: Ne. Kot sem ti povedal prej. Obdan sem z Italijani. To je najbolj nora situacija, ki sem jo izkusil v dvajsetih letih, kolikor dolgo sem v tem poslu. Zato sem nocoj nekoliko našpičen. A v takšnem trenutku ne moreš nič drugega, kot da se prepustiš toku. Stvari so takšne kot so. Menedžer me je danes klical že dvajsetkrat, CDji niso prispeli, kopica ljudi pa nenehno sprašuje in se ponavlja: “Ali imate kaj CDjev, ali imate kaj CDjev,…?” Tak je rock n’ roll. Če ne zavozi eden, zavozi zadevo nekdo drug. Vedno je tako. Najbolje je da spiješ nekaj, se usedeš dol pomiriš, pomisliš na oboževalce, ki so plačali karte in pred dvorano z veseljem pričakujejo tvoj nastop. Zato je glavna naloga za skupino v vsakem primeru le ta, da izpelje dober koncert. Včasih catering ni tisto kar si pričakoval, ali pa PR sistem ne ponuja tistega na kar si navajen, v glavi pa mora ob vsem tem ostati le ena stvar. Odigrati dober koncert.
RockLine: Oboževalci skupine so torej najpomembnejši, mar ne?
Andre: Absolutno.
RockLine: Andre, hvala še enkrat za tvoj dragoceni čas.
Andre: Vselej si dobrodošel, ni problema. Hvala tudi tebi.
Galerija slik
