S Šank Rock je oktober vedno dober (2014)

Arhiv Arhiv Nazadnje spremenjeno Jun 11, 2026

Kraj: Koštabona / Slovenija
Datum koncerta: 25.10.2014
Število obiskovalcev: 1500
Cena karte: 12,90 € (v predprodaji) / 15,00 € (na dan koncerta)

Lepo je bilo prvič, lepo je bilo drugič, zato ni bilo razloga, da se ne bi še tretjič letos odpravili na koncert Šank Rock. Kar precej glasbenih poslastic se pri nas načeloma dogaja v zahodni polovici države in tudi tokrat ni bilo drugače – Šank Rock so se v okviru prireditve »Oktober je dober« ustavili v primorski Koštaboni nad Koprom.

Primorska je bila že od nekdaj priljubljen kraj slovenskih rockerjev – tu so se vedno našli srčni poslušalci dobre rock glasbe. Zato ni bič presenetljivega, da so Šank Rock dober mesec po koncertu v goriškem Dornberku ponovno zavili na slovenski jugozahod. Primorska je imela legendarne slovenske rockerje rada vseh 30 let njihove aktivne kariere in Primorci so znova pokazali, da Šank Rockerjev še niso pozabili in jih imajo radi še naprej.

Čeprav je jugozahodni del naše države že po tradiciji med najtoplejšimi kraji pri nas, je na primorskem konec oktobra že tudi dišalo po zimi, saj nas je v Koštaboni, mali primorski vasici nekaj kilometrov izven Kopra, pozdravila hladna burja. Na našo srečo je organizator prireditev pospravil v ogromen šotor, kateremu tudi močni primorski vetrovi niso mogli do živega. Prav tako pa okrog vogalov zavijajoči hladni veter ni mogel ohladiti vročega pričakovanja znotraj platnenih zidov.

Primorci žurajo pozno in tako smo bili, čeprav od daleč, malo po osmi zvečer eni izmed prvih obiskovalcev šotoru, kjer so še potekale priprave na dogodek. V šotoru je bilo še hladno, zato smo pred začetkom ogreli za šankom, kot se za Šank Rock koncert tudi spodobi. Šotor je bil resnično velik, posledično se je polnil in ogreval zelo počasi, zato se je čakanje na prvi bend kar vleklo. A malo po deseti smo dočakali tudi to – na oder so stopili Why not. Člani skupine so domači publiki že kar dobro poznani, saj koncertirajo po različnih lokacijah primorske že kar nekaj let. V tem času še redkoštevilno publiko so zabavali s priredbami klasičnih blues-rockerjev, v katere so vpeli svoje avtorske komade. Stalno prihajajoči gostje so se ob dogajanju na odru razživeli in glasbenike nagrajevali s pripevanjem in aplavzom. Ozračje v šotoru se je začelo hitreje ogrevati. Po slabi uri so Why not na odru zamenjali naslednji bend – Sixtynine. Sixtynine so prav tako doma na primorskem, delujejo pa že dobri 2 leti. Trenutno se pripravljajo na izdajo prvenca z naslovom You are me. Bend poleg vokalista, poznanega iz oddaje Znan obraz ima svoj glas, Tomaža Klepača, sestavljajo Tadej Tadič na kitari, Igor Marasovič na bobnih in Danijel Brezec na bas kitari. Fantje so se predstavili z avtorskimi skladbami, v katere so vnesli nekaj priredb. S svojo glasbo in nastopom so navdušili predvsem ljubitelje trših sodobnejših rockerskih ritmov, napolnjenih z besedili, polnimi čuteče ljubezni, ki občasno pripelje tudi do bolečine. Njihov odrski nastop pritegne pogled predvsem zaradi dinamičnosti frontmana, ki je na odru resnično pustil dušo in srce, publiko pa je ves čas nastopa spodbujal k sodelovanju. Pri tem je bilo očitno, da se na odru počuti zelo dobro, fantje na instrumentih pa so mu sledili ravno toliko, da je bilo ob Tomaževih odhodih z odra med instrumentalnimi točkami pogled na oder še vedno zanimiv. Sixtynine so se dokazali kot skupina, ki s svojim nastopom pusti pozitiven vtis in po izidu prvenca jih bomo gotovo lahko spremljali na odrih širom države.

Prireditveni šotor se je ves večer vztrajno polnil in se do nastopa zvezd večera tudi zadovoljivo napolnil. Okrog pol polnoči se je tako končno začel koncert, ki smo ga vsi čakali. Na oder so ob zvokih matrice član za članom vkorakali člani skupine Šank Rock. Zasedbo sestavljajo stari člani Cveto Polak na basu, Matjaž Jelen na vokalu, povratnik Bor Zuljan na kitari, družbo pa jim delata še Roman Ratej na bobnih in Sašo Gačnik na klaviaturah.

Setlista ni vsebovala presenečenj – le zakaj bi spreminjali nekaj, kar se je med ljudmi že dobro prijelo? Tudi strah, da bo na tem koncertu setlista kaj krajša kot mesec dni nazaj v Zelenem Gaju, je bil odveč. Fantje so se očitno odločili, da s svojim 2 uri in pol dolgim performansom razveseljujejo publiko povsod. Redki so bendi, ki zdržijo na odru toliko časa brez prekinitve in že zato koncert Šank Rock nudi pravo zadovoljstvo koncertnim užitkarjem. Začeli so na trdo, s pesmijo Rockerji in obiskovalci so takoj pokazali voljo do sodelovanja. Setlista je vsebovala enakomerno mešanico balad in udarnejših komadov, da pa je bilo kar nekaj obiskovalcev že na koncertu v Zelenem Gaju pa je postalo jasno, ko so hitri snopi reflektorskih loči napovedali Zuljanovo You Smear My Innocent Name in se je med publiko slišalo prišepetavanje »Zdaj bo tisti komad…«. Hitri prsti Bora Zuljana tudi tokrat niso razočarali – s čutno natančnostjo so se prebijali med strunami in izvabljali bliskovito fuzijo zvokov, ki je obiskovalce popeljala v ekstazo.

Ostali člani so se Boru pridružili nazaj na odru in po Hitro drugam je sledila Matjaževa pesem, ki je nastala v obdobju zadnje prekinitve delovanja Šank Rock Počasi…je lepo. Po Lahki dami in pesmi Dobro in zlo je s solo točko prišel na vrsto tudi basist Cveto Polak. Cveto se je pred tem že nekajkrat s svojim basom sprehodil okoli odra po fotopitu in gledalci so to njegovo gesto navdušeno pozdravili. Sledila je akustična izvedba Želim, da si tu, ki so jo fantje lepo zlili naprej z Jaz in ti. Akustični vložki so tudi tokrat koncertu dodali ščepec miline in ganljive čutnosti, ki se je ob zvokih akustične kitare in čudoviti melodiki vokala združila v pravo emocionalno bombo.

Bor je za električno kitaro ponovno prijel med pesmijo Hvala za vse, nato pa so se Šank Rock poklonili tudi Led Zeppelinom z Whole Lotta Love, v katero je Roman Ratej vpletel še svojo solo točno na bobnih. Seveda v rednem delu nastopa ni manjkala njihova mega uspešnica Metulj, med katero se je z igro reflektorjev, valovanjem rok v občinstvu ter pripevanjem refrena ustvarilo nekakšno magično vzdušje. Redni del koncerta se je zaključil s slovensko prirejeno Should I stay or Should I go – Al’ ostanem al’ naj grem. Občinstvo je seveda takoj po sestopu članov benda z odra glasno zahtevalo bis in ni ga bilo potrebno dolgo čakati. Za začetek so Šank Rock v spomin na koncert iz Laškega, ko se jim je na odru pridružil tudi Steve Stevens, zaigrali Rebel Yell. Po Delam, kar paše mi je sledil daljši uvod Saša Gačnika na klaviaturah, ki je napovedal tudi nepogrešljivo Pravljico o mavričnih ljudeh. Šank Rock so svoj nastop po dobrih dveh urah zaključili s povabilom na naslednji Šank Rock žur, ki se bo zgodil konec decembra v Rdeči dvorani v Velenju. Fantje so se poslovili z odra, ob zgodnjih jutranjih urah pa so se na oder ponovno vrnili člani skupine Why Not, ki so goste zabavali še dolgo potem, ko je ura že obrnila svoje kazalce na zimski čas, mi pa smo se počasi odpravili na dolgo pot proti domu.

Uporabljena fotogalerija izvira s koncerta skupine Šank Rock, v Zelenem gaju (Dornberk), z dne 20.09.2014 – RockLine reportažo lahko preberete TUKAJ!