Samo Šober: Ko greš z vetrom

0 262

Samozaložba
Datum izida: 21. 5. 2021
Produkcija: Boštjan Jurjevčič ‘Jurki’
Dolžina albuma: 48.05 min
Zvrst: Singer / Songwritter (kantavtorska glasba)
Ocena: 10/10


Samo Šober je še eden iz serije slovenskih kantavtorjev, ki diha in živi za glasbo in z glasbo. Le, da je to vse do letošnjega leta počenjal dokaj neopazno. No, to o neopaznosti velja vsaj za širšo glasbeno javnost, ki vključuje tudi pisca teh skromnih vrstic. A vse do letošnjega leta torej, saj se je mož naposled le odločil izdati tudi svoj prvi samostojni studijski album.

Takoj povem, da gre za enega najbolj definiranih in dovršenih izdelkov, ki so izšli na polju slovenske – recimo kar mainstreamovske glasbe v zadnjih desetih letih. Ko gre človek z ušesnim polžem čuječno čez material albuma, to niti ne preseneča. Samo je očitno velik detajlist, perfekcionist. Kot oseba mora biti večkrat tudi strog do samega sebe. No, od tu dalje ne smem, bi pa rad s to navržbo razsvetlil bralca, da gre resnično za album, ki je briljantno sestavljen in ki odraža da so se aranžmaji, kosci znotraj skladb kalili dlje časa ter doživljali skozi dolgi časovni diapazon nastajanja, tudi več vmesnih sprememb. Dokler Samo resnično ni bil zadovoljen z njimi in prepričan, da gredo lahko na v posluh širše glasbene javnosti. Nastal je torej poseben artistični konglomerat, ki prinaša še en nebrušen briljant, v sicer izjemno bogat arzenal živahnega utrip kantavtorske glasbe, kot ga beleži skozi dekade slovenska glasbena scena.

Eno je vokalna interpretacija z rahlo okajeno barvo glasu, nenehno koprneče melanholičnega sentimenta, ki ga razkriva skozi album Samov vokalni karakter. Neminljivo hrepeneči izpovedni karakter. Skladbe, ki jih niza album »Ko greš z vetrom« naniza enajst skladb in preko 48 minut glasbe, kar je za kantavtorski album, kot smo jih pretežno pri nas že vajen – kitara, glas in največ orglice torej, zelo veliko.

A album »Ko greš z vetrom« je mnogo več, kot le golo brenkanje ob prepevanju verzov. Treba je izpostaviti, da je Samo tudi odličen (akustični) kitarist. Ko prisluhneš albumu, ugotoviš, da pristopa možakar do igranja kitare s svojevrstno tehniko, ki ni neznana, a recimo da dokaj redka na pročelju slovenskega kantavtorstva  in zato velja, da si takšno kitarsko interpretacijo na takšnih albumih želi slišati marsikdo. Gre za prvenstveno ubiranje strun, ubiranje akordov, ki spremlja kompozicije in vokalno interpretacijo. Samo je privabil k sodelovanju še enega izjemno pronicljivega glasbenika, ki je že zapustil pečat na slovenski glasbeni in rock sceni. To je Boštjan Jurjevčič ‘Jurki’, ki je odgovoren za oblikovanje aranžmajev, produkcijo zvoka albuma, skratka mož, ki je odigral levji delež, da album »Ko greš z vetrom« nagovarja tako brezmejno fascinantno, razgibano in v celokupni vrednosti, zelo pronicljivo. Do neke mere kupčuje tudi z evokacijo mistike, kar je velika redkost za slovenski glasbeni prostor.

Skladbe na albumu so se razvijale preko debelih 30 let, vmes večkrat spremenile format, nekatere pa so v podobi komponističnih sestavljank, le zvesto, lojalno, tiho in vztrajno čakale v arhivih, da se pojavi manjkajoči košček sestavljanke. In ga dočakale. Od tod tisto malo prej o Samovem perfekcionizmu.

Na albumu so kar trije instrumentali, in tako je tudi prav, saj se prav v njih razgali odličnost Sama Šobra kot kitarista. Vse tri ne skrivajo niti koketiranja z ‘rag-time-om’, pa tudi country blues zbadljivosti se ne ogibajo, pri čemer moramo vedeti, da ostajamo v izhodiščni kreaciji melosa na geografskem prostranstvu sončne strani Alp. Melanholija, krhkost, milina in pretanjeno spajanje vzgibov aranžiranja, je silno spravljivo in fascinantno izkustvo ob poslušanju tega albuma. Razpoložljiv prostor znotraj risanja glasbene krajine se večkrat polni z aranžmaji za pihala, na kakšni od točk izstopa v produkciji bas noga, spretno in koprneče se vpenjajo v celo zgodbo tudi aranžmaji za godala, pa tudi ‘slide’ kitarski okraski. Spet je kitara na neki točki uporabljena tako, da nagovarja skoraj kot da gre za citre (šegav motiv v instrumentalni »Kukavičja sonata«).

Skratka, album z močno artistično karizmo. Močnih in jedrnato ter jasno izpovednih enajstih točk. Zaključenih štorij. Točk, kjer se zaiskri tudi narava slovenskega ljudskega melosa, recimo kar folk rocka (Slovo). Je pa na trenutke album lahko tudi izrazito mračen. Aranžmaji in vokalna narava dosegajo to s peresno lahkoto v skladbi »Od polnoči do zore«, četudi zatava refren v nedrja durovske lestvice, pa tudi prožno spravljivega in bluesovsko naravnanega prehoda, ki ga izpelje Samo s kitaro, mu to kaj dosti ne pomaga pri premagovanju dotika mračnosti. Svoje namreč dostavljajo zlasti melanholična godala, ki dvigujejo dramatično teatralnost skladbe. Izrazito mračna je tudi naslednja »Dan žalosti«, ki mu dodajajo aranžmaji Jurkija skorajda filmsko teatralni karakter (sploh v finalnem krešendu. S posebno sorto melanholije sta oprtani obe »Hiški iz papirja« (prvi in drugi del), ki sta aranžirani v sozvočju sporočilne vrednosti, tudi s sprevodom vojaškega marša oblikovanja aranžmajev (dodana krilovka to intenzivira), kjer zagospodari brezmejna žalost.

Skratka, ta album vas bo presenečal z idejno in kreativno prožnostjo in razgibano plastovitostjo. Četudi je v iztočnici kantavtorski album, posedu8je izjemno izpovedno razgibanost, posebej pa prevzema njegova atmosferična teatralnost. Eno je vokalna interpretacija, drugo pa barvanje le te in njeno intenziviranje, ki dosega 100% učinek. Studijski prvenec Sama Šoberja je odličen dosežek. Z iskrenostjo prebuja v poslušalcu intenzivno odzivanje raznolikih občutij. In to je bil tudi posredni cilj tega albuma. Da razgali svojo srčnost vsakomur, ki mu bo prisluhnil. Dobrodošel med nami Samo in upajmo, da na naslednji album ne bomo čakali novih 35 let.

Avtor: Aleš Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Ko greš z vetrom
2. Prava zmaga
3. Pristapol bourbon street blues
4. Ljubezen živi
5. Hiška iz papirja I.
6. Jutranji blues
7. Slovo
8. Od polnoči do zore
9. Dan žalosti
10. Kukavičja sonata
11. Hiška iz papirja II.

Zasedba:
Samo Šober – vokal, akustična kitara, orglice, spremljevalni vokal
Boštjan Jurjevčič ‘Jurki’ – bas kitara, kitara, tolkala, programiranje
Žiga Kožar – bobni
Metka Kragolnik – spremljevalni vokal
Brigita Rozman – spremljevalni vokal

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki