Fotografije: Nina Grad
Kraj: Stadion Stožice, Ljubljana
Datum koncerta: 17.06.2011
Število obiskovalcev: 10000
Cena karte: 29€ – 49€
“Vidimo se na novem stadionu” je davnega leta 2003, točneje 13. 09. ob koncu mega koncerta s filharmoniki zbrani 30.000 glavi množici obljubil Tomi Meglič. Siddharta je v tistem času izdala tretji studijski album RH-, ki predstavlja enega izmed prvih pravih vrhuncev v njihovem glasbenem ustvarjanju. Sledil je ambiciozni koncertni projekt v sodelovanju s filharmoničnim orkestrom, kateremu smo bili priča na stari bežigrajski podrtiji. Siddharta so takrat dokazali, da so ne samo odlični studijski glasbeniki, katerim ne manjka svežine in idej, pač pa tudi odličen koncertni bend, ki je svoje delo prvič pred tako številnim avditorijem opravil pogumno, predvsem pa odlično.
Tako Ljubljana, kot tudi Siddharta, sta za izpolnitev dane obljube potrebovali skoraj 8 let. Siddharta je po RH- z novim albumom Petrolea padla v povprečje, iz katerega jih ni dvignil niti njihov naslednji projekt Saga, katerega so snemali v studiu čez lužo, svojim oboževalcem pa omogočili v živo preko spleta spremljanje nastajanja novega albuma. Ni kaj dosti pomagalo, kajti tako Petrolea kot Saga sta puščala vtis, da skupina nima nekih novih ustvarjalnih idej, da je iztrošena, utrujena in izpeta.
Tudi Ljubljana je imela svojo zgodbo. Po več kot 20 letih in v trenutku, ko smo vsi, tudi največji optimisti, obupali nad spolitiziranimi projekti novih koncertnih prostorov, ki jih je Ljubljana potrebovala kot Sahara vode, smo vendarle prišli do novega stadiona in nove koncertne dvorane. Bere se kot čudež in Tomijeve besede iz leta 2003 so postale malodane preroške.
Kakšna je torej situacija spomladi 2011? Staro bežigrajsko podrtijo obraščajo koprive in plevel, Ljubljana je bogatejša za dva velika koncertna objekta, Siddharta pa objavi nov ambiciozni projekt – koncert na novem stadionu, kjer namerava posneti 12 komadov za nov album z naslovom “VI”.
Ob prihodu na stožiški kompleks kakšno urico do dve pred koncertom je bila scena sila zanimiva in prikladna, kajti nad kamniškimi gorami se je nabirala temna gmota oblakov, ki je napovedovala hudo neurje. S pivom v roki smo se počutili, kot da se odpravljamo v Mordor iz znane trilogije Gospodar prstanov. Nekaj dežnih kapljic smo sicer bili deležni, hujše neurje pa nam je bilo k sreči prihranjeno. Morda je tudi obet neurja marsikatero dušo prepričal, da ne pride na koncertni prostor, toda hitro je bilo moč ugotoviti, da bo tokrat publika številčno veliko šibkejša. Po grobi oceni se je število ustavilo tam nekje med 9.000 in 9.500. Po eni strani še dobro. Ne predstavljam si, kako bi servis za hrano in pijačo s takšnim kadrom (počasnim in arogantnim!) uspel servisirati 20 in več tisočglavo množico, če bi se slučajno nabrala. Vrste pred kioski so bile namreč dolge in če je človek želel spiti kozarec vode ali piva, je moral za to “žrtvovati” par komadov z repertoarja. Je pa zelo pohvalna uporaba vračljivih kozarcev na kavcijo.
In kaj so nam tokrat pripravili Tomi Meglič, Primož Benko, Jani Hace, Tomaž Okroglič Rous in Boštjan Meglič oz. zasedba Siddharta? Z 10 minutno zamudo je Siddharta z Napojem otvorila tri in pol ure dolgo popotovanje skozi svoj glasbeni repertoar, v katerega je spretno umestila 12 novih komadov. Ideja je ravno zaradi dolžine koncerta zvenela zelo posrečeno, kajti med nepoznane komade novega albuma je vpletla stare uspešnice, kot so Pot v X, T.H.O.R., Samo Edini, Platina, Od Višine Se Zvrti, Rave in druge, in s tem publiko ves čas držala pokonci. Takšen koncept je tudi omogočil zelo pronicljiv uvid v razvoj in zorenje njihovega ustvarjalnega opusa. Od Le Mavrice, Pot v X, ki predstavljajo njihove še fantovske začetke, preko mega uspešnic albumov Nord in RH-, ki predstavljajo vrh, naprej v iskanje novih smernic Petrolee in Sage. Pri Siddharti je postalo evidentno, da so fantje postali možje in da je njihova glasba dozorela. Novih 12 komadov je presenetljivo svežih, a odraslih, istih in hkrati drugačnih. Njihov zvok je postal poln, več je klaviatur in perkusij, hkrati pa ostajajo to, kar so vedno bili – rokerji z lastno identiteto. Verjetno bi res potrebovali bobnarja z malo več dinamike in energije, kitara bi tudi lahko bila bolj izrazita. Zato pa imamo na drugi strani še vedno nenadkriljivo odličnega basista Haceta, dodatnega perkusionista, ki je zelo dobro zapolnil zvočno sliko, klaviature so dobile dodatno dimenzijo in tvorijo pomemben del celote. Posebej pa je potrebno omeniti Tomija, ki se že vso svojo pevsko kariero spopada s kritikami na račun nerazločnega petja. Tokrat je pel, kot se za takšen bend spodobi. Pohvalno!
Prvi vrhunec večera je bil nastop hrvaške mega dive Josipe Lisac, ki je v duetu odpela komad Neon. Poslastica, ki jo je morda nekoliko sfižil mojster za mešalno mizo, kajti tako Josipa kot Tomi nista bila ravno najbolje slišna. Vseeno pa gre izraziti veliko spoštovanje Josipi, ki ostaja pri svoji izredni ekstravaganci in kateri leta še lep čas ne bodo prišla do živega. Naslednji vrhunec je predstavljal komad Samo Edini – že 19. po vrsti, katerega je publika skoraj v celoti sama odpela, Tomi je nekoliko pomagal z malce spremenjeno vokalno linijo, kar je zvenelo pravzaprav drugačno, predvsem pa zanimivo. Fantje, ali bolje možje, se niso odrekli komadu Malishka, ki se že nekaj časa vrti na radijskih valovih in za katerega so želi hude kritike, da je preveč lajnast, sluzast in nevreden kakršne koli omembe. Predstavili so nam ga v novi, nekoliko trši obliki in moram reči, zvenel je presenetljivo dobro. Najbolj vsesplošno rajanje pred odrom pa je zagotovo povzročila priredba uspešnice kultne zasedbe Martin Krpan Od Višine Se Zvrti. Potrebno je pohvaliti publiko, ki je ob konstantnem sodelovanju z bendom celo pri 26. komadu še uspela pripraviti takšen vrhunec. Uradni del se je končal s komadom Song#4.
Prvi dodatek je bil hkrati tudi naslednji vrhunec večera (dovoljujem si strogo subjektivno mnenje, da prav gotovo največji!). Nastop skupine Laibach s komadom B Mashina. Slišali smo tipično lajbahovsko priredbo, ki je izzvenela vrhunsko, zvokovno in vizuelno dodelano, skratka neponovljivo. Tu je bilo moč videti, občutiti, doživeti, primerjati, kaj predstavlja pojem Laibach in kaj pojem Siddharta. Nekoliko smo bili presenečeni nad Milanom Frasom, ki je odstranil bogastvo muštac izpod svojega nosu, a neizmerno smo uživali v njegovi vokalni interpretaciji na novo bobneče in rohneče B Mashine. Milan še vedno zna!
Hkrati so Laibach pokazali, kako učinkovito izkoristiti videoprojekcije. Siddharta so namreč ta del, milo rečeno, kar malo zanemarili. Razen pri komadu Narava, kjer so predvajali videospot – posnetke novega slovenskega dokumentarnega filma Sfinga. Neizkoriščenost videoprojekcij je v bistvu velika škoda. Glede na izjemno sporočilnost njihovih tekstov in na multimedijsko usmerjenost skupine bi pričakovali učinkovite, inovativne in domiselne video projekcije, deležni smo pa bili že davno preživetih animacij, katere smo svoj čas lahko gledali na različnih rave partyjih.
Naslednji komad Rave je uspel tisti čas že nekoliko utrujeno publiko obdržati pokonci, prvi dodatek so počasi zaključili še Le Mavrica, Arena in Male Roke. Sledil pa je še drugi dodatek z obveznim komadom Orion Lady, katerega so v repertoar uvrstili na željo mnogih oboževalcev. Triinpolurna odisejada se je tako končala ob 0:40 uri novega dne s komadom Vojna Idej. Sledil je še ognjemet in slovo.
Ne morem mimo tega, da ne ošvrknem plesalcev na odru. Pohvalno je sicer, da so nastopili isti plesalci, kot pred osmimi leti, toda v ta odrski koncept enostavno niso sodili. Preveč so se mešali s člani benda in njihova pravzaprav površno izdelana koreografija je bila bolj kot ne moteči element. Veliko bolje bi bilo, če bi bolje izkoristili projekcije in se odpovedali plesni koreografiji.
Primerjava med 2003 – 2011 kliče sama po sebi. Takrat je šlo pravzaprav za prvi megalomanski projekt, kateremu so bili takrat še fantje, z organizacijo vred komajda kos. Spominjam se, da zvok ni bil ravno najboljši, plesne koreografije so bile takrat smiselne in dobro narejene, svoje je seveda dodal tudi simfonični orkester, zaradi česar so se morda fantje benda tudi nekoliko držali nazaj. Tomi, naprimer, je v celem večeru bil sposoben razen znanega preroškega stavka, sestaviti skupaj bore tri, štiri besede.
Včerajšnji dogodek je zagotovo presežek tistega izpred osmih let. V vseh pogledih. Fantje so postali možje, bend zveni polno, odraslo, člani so na odru bistveno bolj dinamični, Tomi kot front men neprimerno bolj komunikativen s publiko in samozavesten. Tudi zvok je bil, razen par manjših, komajda opaznih kiksov, vseskozi na zavidljivem nivoju. Vizuelno je bila mešalna miza popolnoma neprimerna, saj se je streha nad njo vzpenjala previsoko in obiskovalcem za njo zakrivala precejšen del odra. Celotno sceno je kvarilo zagotovo tudi v za takšen projekt v bistvu majhno število obiskovalcev. Poln štadion bi zagotovo dodal kuliso, ki bi si jo vsak bend lahko le želel, tisti pa, ki so ta dogodek izpustili, pa so bili prikrajšani za koncert, kakršnega od slovenskih izvajalcev ne doživimo prav pogosto. Roko na srce, praktično skoraj nikoli.
Novi album “VI” naj bi predvidoma izšel jeseni. Čeprav smo imeli priložnost slišati vseh 12 novih komadov, pa si je v tem trenutku novi album še težko predstavljati. Glede na posamezne komade pa zagotovo ne bi smel biti slab. Napoved, da se z albumom VI Siddharta ponovno vrača tja, kjer je nekoč že bila, je najbrž smela in upravičena.
Siddharta postaja bend, ki ima dovolj ambicij in poguma, da podira meje. Kot takšen se bo vpisala v zgodovino slovenske glasbene scene. Prvi koncert z orkestrom, prvi koncert pred 30.000 glavo množico, prvi maratonski koncert leta 2007, prvo studijsko snemanje albuma, katerega so lahko preko internetne povezave spremljali oboževalci, prvo snemanje albuma v živo. Zaslužijo si vso podporo in spoštovanje.
Kateri slovenski bend bo naslednji?
Setlista
01.Napoj
02.General
03.Dviga Slovenija Zastave
04.Klinik
05.Pot v X
06.Domine
07.Japan
08.Hollywood
09.Baroko
10.Homo Carnula
11.Na Soncu
12.Neon (gostja: Josipa Lisac)
13.Noraterra
14.Thor
15.Narava
16.Napalm 3
17.Bel Labod
18.Spet Otrok
19.Samo Edini
20.Sam
21.Ring
22.Postavi Se Na Mojo Stran
23.Indian Boy
24.Malishka
25.Platina
26.Od Višine Se Zvrti
27.Song #4
——————
Dodatek 1:
28.B Mashina (gostje Laibach)
29.Rave
30.Le Mavrica
31.Arena
32.Male Roke
——————
Dodatek 2:
33.Orion Lady
34.Vojna Idej
Galerija slik
