`Stoletni ples` – Trideset let skupine Panda (2016)

Arhiv Arhiv Nazadnje spremenjeno Jun 11, 2026

Avtor: Aleš Podbrežnik

Kraj: Ljubljana / CUK Kino Šiska / Slovenija
Datum koncerta: 07.04.2016
Število obiskovalcev: 600
Cena karte: 13,00€

Ob tridesetletnici delovanja se je ena najbolj markantnih zasedb, ki so se na naših tleh pojavile v drugi polovici osemdesetih, zbrala na svojem velikem gala koncertu v CUK Kino Šiška, da ta jubilej tudi konkretno proslavi. Obenem je sekstet Panda jubilejnemu koncertu podelil naslov »Stoletni ples«, kar sovpada z za skupino še enim pomembnim dogodkom. Izdala je namreč novi, skupno deseti studijski album, ki je nastajal zadnjih petih let.

Bend v novi dobi ne nastopa veliko, a ko se loti koncerta, do njega pristopi z maksimalno zavzetostjo. Ura je osem zvečer. Akademskih petnajst minut pozneje stopi na oder znani radijski glas, tokrat v fizični podobi Andreja Karolija, nato pa prične moški del ekipe ogrevati prste z instrumentalno Taxi.

V pestri prehojeni poti se je v postavi zasedbe skozi tri dekade obstoja izmenjalo kar šest deklet in prav vse med njimi so se tistega večera znašle tudi na odru. Bend je v postavi z novo pevko Nino Bauman ter že vrsto let standardnimi obrazi, ki jih nosijo Andrej Pompe (klaviature, spremljevalni vokal), Samo Pirc (kitara, spremljevalni vokal), Vlado Pirc (bas kitara, spremljevalni vokal), Damjan Mulej (bobni) in Vanja Vogrinčič (tolkala), igral reci in piši marotonski dve uri in tričetrt. Zvok je obtežil z dodatno tričlansko pihalno sekcijo, fineso erotike v zvoku skupine je podkrepil tudi Primož Fleischman z alt saksofonom. Čeprav je skupina po pričakovanju večino točk izvedla z Nino Bauman, v odličnem in popestritve polnem akustičnem venčkom pa je bend seveda na oder povabil tudi preostalih bivših pet pevk. Oživile so skladbe, ki so, ne le definirale vsaka svojo ero bivanja v skupini, pač pa nekatere med njimi predstavljajo domala ponarodele art pop zimzelene, ki so v danem času in prostoru sooblikovali podobo slovenske srednjevalovske glasbe. Med skrajno zabavnimi trenutki koncertnega večera je prvo mesto odnesla izvedba skladbe Lino v »a cappella« režiji »čistokrvnega vokalnega« kvarteta Male Malice ob budnem mentorstvu prve Pandine pevke Suzane Jeklic.

Koncertna predstava je potekala v siju popolnega izvedbenega perfekcionizma, od odličnega zvoka do samega prepleta instrumentov, kjer so se člani med seboj izredno zaznavali in sporazumevali. Čeprav je glasbena slikanica skupine močno dovzetna slehernim ušesom, je njena izvedba vse prej kot preprosta. V glasbi se skriva izdatna doza pretkano podtaknjenega jazza, kar nekaj čutnih soul-bluesovskih zavojev, pa tudi temperamenta svetovne glasbe in ščepca rockovsko odprašenih decibelov. Vse to je pretanjeno vtkano v art pop vsebino edinstvene glasbene izkaznice oziroma karakterja skupine. In tega večera dejansko nisem slišal napačno ustreljene note ali kiksa. Le zvrhano mero mehkobe in pretanjene čutnosti, skozi postopno gradacijo vzdušij v nov zvočni klimaks in nazaj. Bend je na odru funkcioniral tako kot vselej. Kot mini orkester. Glede na pretanjenost in prefinjenost mnogoterih žanrov, ki se stapljajo v talilnem loncu glasbenega vizionarstva skupine, niso neumestne primerjave z Američani Toto ali Angleži Spandau Ballet. V Pandini glasbi slišiš marsikaj, pa ne veš, kam bi to vtaknil. Preprosto zato, ker je bend »tisto nekaj« od vselej predstavljal kot del samosvoje avtorske unikatnosti. Tudi nove skladbe (Stoletni ples, Noro, Ljubimec brez imena) odlično in zrelostno zlivajo v posodobljeni koncertni repertoar.

V začetku je pogled na avditorij deloval nekoliko strašljivo, saj sem komaj naštel kakšnih 350 glav. Koncert se je namreč začel zelo zgodaj, klientela pa je pričela kapljati v dvorano še med koncertno predstavo, globoko proti deveti uri. Drugo polovico koncerta je spremljalo konkretno število kakih 600 poslušalcev, ki so večkrat izgubili glave in v zboru prepevali priljubljene klasike oziroma zimzelenčke. Energija je bila nabita s pozitivnimi vibracijami. Vrhunec koncerta je prišel v zaključnem finalu, ko so se za izvedbo najbolj znane Pandine skladbe Daleč stran na odru zvrstili prav vsi akterji. Vseh šest pevk, kvintet instrumentalnega dela postave Panda, štirje neskončno zabavni »čudaki« iz zasedbe Male Malice, saksofonist Fleischman in pihalna trojka. Vsega skupaj je bilo v tem trenutku na odru kar devetnajst ljudi! Z večkratnimi repeticijami markantnega refrena je s skupino vred bučala celotna dvorana Kina Šiška. Bolj intenzivnega ter v čustvih kipečega zaključka koncertnega večera skoraj ni bilo mogoče zrežirati.

Nepozaben dogodek za skupino in za slovenski glasbeni prostor! Nov mejnik je tako prehojen, tudi z novim albumom v žepu! Maratonski spektakel. Glede na to, da je bil v prostoru prisoten RTV Slovenija, je moč upati, da so dogodek zabeležili s kamerami. Lepo bi bilo, da bi se našel založnik, financiran s strani države, ki bi skupini Panda pomagal izdati pravi koncertni dokument.

foto: Klemen Udovč