Avtor: Peter Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Ljubljana / CUK Kino Šiška / Slovenija
Datum koncerta: 26.11.2014
Število obiskovalcev: 200
Cena karte: 18,00€
Ko se je Frank Zappa leta 1993 poslovil od zemeljske eksistence in odšel v ‘ateistična nebesa’ je za seboj zapustil veličastno glasbeno zapuščino, kateri niti več kot dvajset let po njegovi smrti ni videti konca, sploh kar se tiče izhajanja do zdaj še neobjavljenih del in redkih koncertnih posnetkov. S koncertnim nastopi in izvajanji njegove glasbe ‘v živo’ pa je v tem času nastala prav posebna zgodba. Edina zares kvalitetna skupina (poleg The Grande Mothers Re:Invented ter projekta Zappa Plays Zappa v režiji obeh sinov), ki z občasnimi presledki izvaja njegove zgodnje klasike že od začetka osemdesetih dalje so The Grandmothers of Invention, kateri igrajo nekatere najbolj markantne Zappa klasike iz druge polovice šestdesetih in prve polovice sedemdesetih let prejšnjega stoletja, se pravi iz obdobja, ko je Frank sodeloval s svojim spremljevalnim bandom The Mothers of Invention.
Njihov koncertni repertoar vsebuje različne zimzelene, pa tudi določena manj znana dela iz zgodnjih Zappa albumov kot so »Freak Out«, »Absoultely Free«, »We’re Only In It For The Money«, »Crusing With Ruben And The Jets«, »Lumpy Gravy«, »Uncle Meat«, »Hot Rats«, »Burnt Weeny Sandwich«, »Weasels Ripped My Flesh«. »Chunga’s Revenge«, »Waka/Jawaka«, »The Grand Wazoo«, »Over-Nite Sensation«, »Apostrophe«, »Bongo Fury« ter »One Size Fits It All«.
Lahko bi se reklo, da so The Grandmothers of Invention edini pravi nasledniki kultnega Frankovega spremljevalnega banda The Mothers Of Invention, ki je bil uradno razpuščen leta 1975, saj so jih prvotno večinoma sestavljali originalni člani banda pod vodstvom klaviaturskega mojstra Dona Prestona, ki občasno opravlja tudi vokalne naloge. Po določenih menjavah so v bandu poleg Prestona ostali še pihalist/pevec Bunk Gardner, še en član originalnih Mothers, basist Dave Parlato, kateri je s Frankom sodeloval v prvi polovici sedemdesetih, bobnar/pevec Christopher Garcia, ki je zamenjal pokojnega Jimmya Carla Blacka ter mladi kitarski virtuoz ‘Mad’ Max Kutner.
Slednji je prav posebno poglavje zase in si je povsem upravičeno prislužil vzdevek ‘nori Max’, saj je njegovo supersonično, izvendimenzionalno igranje kitare na ravni nekaterih največjih virtuozov tovrstnega inštrumenta, kar se tudi spodobi za inštrumentalnega namestnika enega in edinega Franka Zappe. Postava banda, ki je med aktualno turnejo obiskal Kino Šiška, je poleg obeh starih mačkov Prestona in Gardnerja, ‘norega’ Maxa ter Garcie, namesto odsotnega Parlata na basu vsebovala Erica Klerksa, kar pa ni imelo kakih daljnosežnih posledic na zvok skupine. Slednji je bil skozi celoten večer med nastopom v Kino Šiška neverjetno avtentičen ter ob izjemni uigranosti brez kakšnih večjih napak, medtem ko so določene klasike doživele minimalne posodobitve.
Od zasedbe kot so Grandmothers se tudi med premori in nagovori publike pričakuje zvrhan koš zafrkancije, politične nekorektnosti in absurda. Priznati je potrebno, da v tem večeru tudi po tej plati niso razočarali, tako da se je dvorana večkrat tresla od krohota, saj so vsi člani banda veliki šaljivci, še posebno Preston in Gardner.
The Grandmothers so svoj nastop odprli s kratkim in duhovitim nagovorom publike, ki se je vseeno zbrala v večjem številu kot je prvotno kazalo ter naglo ‘odprašili’ vegetarijansko klasiko »Call Any Vegetable« s katero so se zapodili naravnost v drugo polovico šestdesetih, ki je po mnenju večine Zappa privržencev še vedno najbolj priljubljeno ustvarjalno obdobje ameriškega skladateljskega, satiričnega in kitarskega velemojstra. Poustvariti vzdušje zgodnjih let Zappe in The Mothers of Invention je praktično misija nemogoče, še posebno za vsakogar, ki ni bil v preteklosti član kultne zasedbe, pa vendar se je celotnemu bandu The Grandmothers of Invention v tem večeru posrečilo ustvariti nadvse posrečen približek neke davne ere, ko se je brezmejna glasbena eksperimentalnost z roko v roki sprehajala z neusahljivo družbeno satiro, za kar sta bila še posebno zaslužna stara mačka Preston in Gardner, ki sta bila tudi glavna odrska zabavljača.
Po izvedbi brutalne satire ameriškega potrošništva in plastične hrane z naslovom »Cruising For Burgers« si je Don, ki je vseskozi navduševal s svojimi virtuoznimi klaviaturskimi podvigi, nenadoma nadel dolgo črno lasuljo in trak s čimer je nekoliko spominjal na pokojnega tovariša Jimmya Carla Blacka. S tovrstno maškarado je napovedal prvo izvedbo s kultnega albuma »We’re Only In It For The Money«, nepozabno konceptualno satiro na dvoličnost hipijevskega gibanja.
Vse kar je bilo narobe s tem neuspešnim ‘družbenim’ gibanjem je zažarelo v posmehljivem besedilu skladbe »Who Needs The Peace Corps«, na kar se je band z »I’m The Slime« nepričakovano preselil v sedemdeseta. Grandmothersi niso varčevali tudi z izvedbo nekaterih obskurnejših Zappa del kot je bil recimo »The Eric Dolphy Memorial Barbecue« z albuma »Weasels Ripped My Flesh«, katerega so spretno vrinil med izvedbo »I’m The Slime«. Temu je sledil daljši venček skladb, ki je v ločeni obliki izšel na albumih »Weasels Ripped My Flesh« ter »Burnty Weeny Sandwich« in so ga po navadi imenovali kar »The Orange County Lumber Truck« medley.
Atmosfera v dvorani je dosegla povsem novo raven prek posrečenih izvedb treh del z Zappa/Mothers prvenca »Freak Out« v podobi »How Could I Be Such a Fool«, »More Trouble Every Day« ter »Hungry Freaks, Daddy«. Band si je zatem privoščil približno dvajsetminutni odmor, da sta si gospoda Preston in Gardner, ki praznujeta častitljivih 82 oziroma 81 let, kar je zaradi njune inštrumentalne učinkovitosti in odrske vitalnosti kar težko verjeti, lahko ‘napolnila baterije’.
Drugi del nastopa so začeli s serijo bolj ali manj zanimivih vprašanj s strani publike med katerimi ni manjkalo absurdnosti, vendar tudi nekaj ganljivih besed, ko sta se denimo Don in Bunk spominjala svojega sodelovanja s Frankom. Med drugim nista pozabila omeniti njegovega običaja, da je na skrivaj snemal pogovore članov banda in njihovih prijateljev in prijateljic ter jih uporabil kot sestavni del različnih kompozicij. Eno izmed vprašanj je žal naneslo tudi na Roya Estrado, osramočenega in v zasluženem zaporu čepečega ustanovnega The Mothers of Invention in nekdanjega Grandmothers basista/pevca.
Med izvedbo klasike »Absolutly Free« si je ‘nori Max’ nadel posebna psihadelična očala s katerimi je spominjal na nekakšno vesoljsko bitje, kar je njegovemu fascinantnemu igranju dalo še dodatno dimenzijo ‘odštekanosti’, medtem ko je Don sprožil salve smeha med izvedbo psihadeličnega zimzelena »Who Are The Brain Police«, ko si je na glavo nadel posebno, futuristično čelado za ‘lovljenje mentalnih valov in branje misli’. Mojster uporabe različnih elektronskih efektov se je poigral celo s svojim iphonom iz katerega je izvabljal nekatere nadvse groteskne zvoke v skladu s pristno Zappa tradicijo. Izmenjavanje vokalnih harmonij ter vloge glavnega pevca med Prestonom, Gardnerjem in Garcio je bilo še posebno učinkovito med »Mother People« in »Go Cry on Somebody Else’s Shoulder«, kjer je prisotna satirično začinjena pop rock komponenta. Izvedba »Bongo Fury« zimzelena »Debra Kadabra«, katerega je v originalu pel Captain Beefheart, v tem večeru pa je ta čast pripadla bobnarju Garcii, ki ima sicer precej drugačno barvo glasu kot Don Van Vliet, je bila gotovo med lepšim presenečenji tega večera.
The Grandmothers so regularni del nastopa zaključili s pomočjo dodobra razpotegnjene in improvizirane izvedbe legendarne skladbe »Montana«, kjer je na originalni verziji kot ena izmed spremljevalnih pevk sodelovala tudi Tina Turner. Ta nepozabna parodije na vse malomeščanske tajkune je znova opomnila na žalostne zablode slovenske realnosti. Po pričakovanju so se večni burkeži pod Donovim in Bunkovim poveljstvom vrnili na oder in odigrali še dve Zappa klasiki, kar je razveselilo vse tiste, ki so se morda ustrašili, da bo koncerta zaradi častitljive starosti obeh glavnih članov banda slučajno prehitro konec.
Prva dodatna skladba, »The Idiot Bastard Son«, brutalna satira političnega nepotizma, je bila kar nekoliko pričakovan izbor, saj praktično ne sme manjkati na nobeni pošteni setlisti Zappa zimzelenov, medtem ko so za veliki finale izbrali »King Kong«, ki je poleg »Peaches En Regalia« ter »Bobby Brown Goes Down« morda celo najbolj znano in priljubljeno delo celotne Frankove kariere za katerega so na koncu nastopa prejeli dolge, vendar povsem zaslužene ovacije s strani publike.
The Grandmothers of Invention so navdušili in izpolnili številna visoka pričakovanja ljubiteljev nebrzdane glasbene eksperimentale in satire. V glavni dvorani Kina Šiške so priredili zares sanjski nastop, sredi katerega ni manjkalo smeha, tako da ga bomo vsi ljubitelji Zappa zapuščine še dolgo ohranili v najlepšem spominu, čeprav za večino to sploh ni bilo prvo srečanje s podobnim bandom. Pred štirimi leti so namreč njihovi ‘bližnji sorodniki’ The Grande Mothers Re:Invented, med katerimi je bil tudi gospod Preston, nastopil na poletnem festivalu v Trstu. Vseeno pa boljši približek avtentičnega koncertnega doživetja iz zlatih let kultnih The Mothers of Invention trenutno ne obstaja, tako da so vsi slovenski glasbeni gurmani lahko srečni, da so Grandmothers med aktualno turnejo obiskali tudi Ljubljano in publiko nagradili s polno malho večnih Zappa mojstrovin. Edina kritika, če že ne pikolovstvo, leži v tem, da niso v tem večeru odigrali nobene skladbe z albuma »Hot Rats« (1969), ki je za marsikoga eden izmed vrhuncev Frankove kariere, vendar se jim tega, ob tako gromozanski izbiri skladb, res ne more resno očitati.
Setlista
1. Call Any Vegetable
2. Cruising For Burgers
3. Who Needs the Peace Corps?
4. I’m the Slime
5. The Eric Dolphy Memorial Barbecue
6. I’m the Slime (continue)
7. Let’s Make the Water Turn Black / Harry, You’re a Beast / The Orange County Lumber Truck / Oh No / The Little House I Used to Live In / The Orange County Lumber Truck
8. How Could I Be Such a Fool?
9. More Trouble Every Day
10. Hungry Freaks, Daddy
11. Absolutely Free
12. Who Are The Brain Police
13. Mother People
14. Go Cry on Somebody Else’s Shoulder
15. Debra Kadabra
16. Montana
–dodatek—
17. The Idiot Bastard Son
18. King Kong
Galerija slik
