Avtor: Rok Klemše
Kraj: Slovenska Bistrica / MC Kreš / Slovenija
Datum koncerta: 27.01.2008
Število obiskovalcev: 160
Verjetno prav v metalskih srcih spomini na padle legende živijo še posebno močno in predano. Ob izgubi metalskega brata ali sestre, kot bi rekli Manowar, zna prav metalska skupnost spomin nanj/nanjo še posebej močno ohranjati kar se da živega. Le vzemimo na primer pokojna Chucka Schuldinerja ali Dimebaga Darrella, ki sta v naših srcih še kako živa skozi njuno glasbo. Na naših tleh se tako živo spominjamo pred dvema letoma v prometni nesreči preminulega Romana Mikše – Mikija, njegov spomin je počastil že prvi Tribute to Miki marca 2006. Sam Mikija osebno žal nisem poznal, a mislim, da bi si tako poznanstvo štel v čast, verjamem pa, da tako misli tudi večina dobrih 150 udeleženih drugega Tribute 2 Miki koncerta, ki se je zopet odvil v MC Kreš v Slovenski Bistrici.
Tribute 2 Miki se je tokrat spremenil v pravi mini thrash fest, saj je nastopila smetana slovenskega thrash metala (no ja, če odštejemo Negligence in še kakšno izjemo). Dvorana MC Kreša se je malo čez sedmo že lepo napolnila, saj so oder že zavzeli mladi slovenski thrash heroji, koroški Thraw. Thrasherski nedonošenčki so brez dvoma ena najobetavnejših novih zasedb pri nas, kar dokazujejo z vsakim novim nastopom, tudi tem v Slovenski Bistrici. Že s prvimi trenutki so fantje z dobrim, old-school thrash metalom ustvarili vzdušje, ki sodi na tak koncert in nas prestavili naravnost v kakšno izmed beznic v San Franciscu v zlatih osemdesetih letih thrash metala, ko so se kalila največja imena tega žanra. Kitarski dvojec se je izvrstno odrezal s super solažami, norimi riffi in tipičnim, a zelo dobro postavljenimi thrash breakdowni. Bobnar v živo zveni noro, vokalist Aleksander pa zraven spada prav tako kot Baloff k Exodus. Tehnično obupen, a thrashersko več kot odličen vokal, z obveznim “fušanjem”, fant pa se je z vmesnimi humornimi nagovori hitro prikupil. Korošci so pravi mosh masaker ustvarili z lastnimi komadi kot sta Condemnation ter himna Thraw, vrelišče pa dosegli z dobro izbranimi priredbami. Hvala bogu so se prežvečenih priredb Metallice, ki jih igra že prav vsak garažni bend ognili na široko in presenetili s Slayer venčkom Raining Blood/Angel of Death ter Testament klasiko Over the Wall. K pravemu thrash vzdušju pa je pripomogla še publika, ki se je povzpela na oder, kjer je nato čupalo kakšnih 15 ljudi. Thrash ’till Thrash!
Po zaslugi odlične organizacije pod taktirko Braneta iz Gonobe je časovni razpored tekel kot namazan in ob točno predvidenem času so na oder stopili velenjski death/thrash metal mojstri Inmate. Odžgali so odlično, predstavili zažigalno verzijo lastne mešanice thrasha z death metalom, ki prihaja predvsem iz glasilk novega vokalista Matjaža, čigar brutalni growl in dober čist vokal ustvarita godbo še bolj dinamično in pestro. Inmate na odru delujejo sveže in močno, avtorski material je zelo obetaven, čakamo torej posnetke! Inmate sem sam videl prvič, a glede na pokazano gotovo ne zadnjič!
Kot tretje sem vendarle znova dočakal eno najboljših zasedb pri nas, heavy/thrash prvake Dawn Patrol. To je vsekakor bend, ki diha skupaj, inštrumentalno so odlični, povrh vsega pa imajo na čelu ta trenutek enega najboljših… ne, najboljšega vokalista/frontmana pri nas. Boljšega od Aleša si Dawn Patrol res ne bi mogli želeti, ne le da je njegov vokal brezhiben, natančen, udaren in ubijalsko dober, skoraj slovenski Bruce Dickinson bi lahko rekli, Aleš je eno z odrom. Karizma iz njega kar puhti, za oder ima še kako pravo prezenco, še posebej pa se izkaže z nagovori med komadi s katerimi te zlahka nasmeji. Interakcija s publiko je bila več kot na nivoju in čudno, da se je nekaj več ljudi pod odrom nabralo šele proti koncu prekratkih 40 minut druženja z Dawn Patrol. Kitarska dvojica Jan/Černe je usklajena in natančna ter polna dobri idej, Jan poka najbolj smešne frise, ritem sekcijo pa dobro držita Ana in Wuko. Dawn Patrol so tokrat odigrali izključno lasten material, ki milo rečeno trga gate, meni osebno še posebej adrenalinska Fortress. Na koncu je umestno le eno vprašanje: “Kdaj bo plata?!?!”
Dawn Patrol so se poslovili in oder prepustili skupini beduinov s kamelami.. em… Gonobi mislim. Fantje so iz nastopa v nastop boljši in še bolj prepričljivi tudi tokrat ni bilo nič drugače. Vratne mišice je razgibal že inštrumentalni intro, s Human: Error pa se odprl pravi pekel. Kitarski riffi in solaže so leteli povsod, opne so pokale ena za drugo, za eno najboljših bas mašin pri nas Braneta, pa se vprašaš, če so take bas linije sploh v okviru človeških zmogljivosti. Splošni vtis je bolj kot ne pokvaril okajeni Hopsi, ki je nekajkrat zapored napovedal kot naslednji komad, komad ki so ga pravkar odigrali, še vedno pa je štorast pri napovedih, saj dlje od “Naslednji komad je…” še ne pride. Komadi izpod prstov in rok Gonobe postajajo prave koncertne klasike, kar je dokazala tudi publika, ki se je pod odrom nabralo lepo število in z moshanjem in headbanganjem pokazal, da je Gonoba res tisto pravo. Tako kot kamele… Fantje so presenetili z novo priredbo, tokrat je prišel na vrsto kultni nemški trio Sodom in njihova klasika Bombenhagel, ki je zamenjala Death klasiko Misanthrope. Čeprav je bilo slednjo vedno lepo slišati, pa še odigrana je bila vedno na nivoji, je vedno fino slišati še kaj novega.
Nastopa thrasherjev Eruption sem se vse od norega koncerta v ljubljanskem Channel Zero izredno veselil in pričakoval še en odličen koncert… a tokrat sem ostal razočaran. Alkohol je zahteval svojo žrtev in fantje svojih 40 minut niso niti pripeljali do konca. Res škoda, saj so Eruption že dokazali, da zmorejo veliko, veliko več in to še več kot odlično. Po rušilcih Democracy, Monumental Mind in Prayers Betrayers, je tokrat ostal grenak priokus, žal je bila predčasno prekinjena tudi večna thrash klasika Bonded By Blood Bay Area legend Exodus. Bucotovi “screami” v treznejšem stanju delujejo mnogo boljše, tudi za sicer odpuljene nagovore velja isto. Eruption so tokrat žal zaslužijo “thumbs down”, naslednjič se bodo morali potruditi, da se odkupijo za slabši koncert v Slovenski Bistrici.
Večer so zaključili z moje strani težko pričakovani tehnični thrasherji Crossbreed. Kaj drugega kot čupanja ob tako dobrem metalu ne moreš početi! Fantje iz Crossbreed so prekleto vztrajni, saj imajo že vse od svojega nastanka težav z vokalistom, kar me še vedno preseneča. Kako je možno, da tako dobra zasedba ne dobi vokalista!?! No ja, dobra novica je, da so ga bojda končno le našli. Osrednje gonilo Crossbreed je definitivno kitarist Grega, izpod katerega prstov puhtijo tako neverjetni rifff in solaže, ki ti sprašijo rit, da se sleherni kitarist lahko le sramotno skrije v kot (ob trenutnem poslušanju Crossbreed imam tudi sam nekaj takega v mislih… ). Prav nesramno je od njega, da take linije odigra s peresno lahkoto in povsem običajnim izrazom na obrazu he, he. Tudi basist Simon ne zaostaja prav dosti za kitarskim dvojcem, saj na trenutke odigra prav sapojemajoče linije. Vrhunec večera smo doživeli ko se je Crossbreed na odru pridružil Aleš iz Dawn Patrol in z njimi odpel Annihilator klasiko Alison Hell in pokazal še svojo agresivnejšo vokalno plat. Lepo je uspel tudi Painkiller z Bucotom na vokalu, ki je nato postal rahlo tečen in ni hotel z odra ter tako nekoliko pokvaril sijajen Crossbreed koncert. Zelo dobro je proti koncu Simon odpel Destruction priredbo Curse the Gods in večer je počasi prišel h koncu.
Kaj povedati za zaključek? Kot prvo najprej velika pohvala Branetu za organizacijo tega večera in Gregi (Crossbreed), ki je poskrbel za odlično ozvočenje vseh bendov. Bendi so se v večini odlično izkazali, grajo pa si zasluži publika, ki je večer z namenom spremenila v navadno vaško pijanico. Seveda gresta metal in alkohol z roko v roki, a v takem primeru bi se dalo malo zadržati. Ne pa, da je že ob osmih zvečer kar nekaj posameznikov komiralo, pisoar že zamašili izbruhani špageti, ob koncu večera pa ni ostala verjetno niti ena steklenica cela. Kljub vsemu pa vsaka čast za organizacijo, bendom za podporo, saj so se odpovedali honorarju, ne nazadnje pa tudi vsem udeleženim, saj je bilo prodano okrog 160 kart, kar pomeni, da je Mikijeva družina dobila 800€. Pa upam, da se vidimo na Tribute to Miki 3 prihodnje leto.
besedilo: Rok Klemše
fotografije: Barbara Milharčič
Setlista
CROSSBREED ERUPTION GONOBA DAWN PATROL INMATE THRAW
Galerija slik
