Kraj: Stadtsaal / Burghausen / Nemčija
Datum koncerta: 06.11.2008
Število obiskovalcev: 1500
Cena karte: 38,00€
Letošnji povratek Uriah Heep med zasedbe, ki ne le koncertirajo, pač pa tudi ustvarjajo novo glasbo, je prava odrešitev. Po 10. letih mučnega čakanja smo tako priča odličnemu novemu studijskemu albumu zasedbe “Wake The Sleeper” (2008), ki ga Uriah Heep na prvi letošnji turneji namenjeni njegovi promociji, kar v celoti izvajajo na koncertnih nastopih. In to zelo ponosno in glasno! Sami bi verjetno dejali: “Loud N’ Proud”!
Uriah Heep so skozi oktober na koncertih nemškega dela turneje imeli za družabnike Thin Lizzy, ki so pred Uriah Heep odpirali koncertne večere. November je posvečen obisku preostalega dela Evrope. Navkljub temu, so se Heepi vseeno znašli še enkrat na tleh Nemčije in sicer v mestecu Burghausen na jugovzhodnem delu Bavarske. Gre za mejno mestece, ki leži nekako med avstrijskim Salzburgom in nemškim Passau-om z markantnim gradom in pravljičnim mestnim jedrom. Pred dvorano Stadtsaal, ki je pozicionirana sredi glavnega mestnega trga, je bil že parkiran oranžno črni Uriah Heep tour bus. Parkirna mesta so bila približno ob 17.00 uri povsem zasedena. Namestili smo se v naproti ležečem hotelu, ki je bil popolnoma prazen, saj smo v času leta, ki se ravno ne more pohvaliti z invazijo turistov. Zakaj torej hotel? Heh, naslednji dan nas je čakal juriš na Stuttgart in koncert Deep Purple.
Po oblini večerji, zabeljeni z litrsko “superico” bavarskega žitnega belega piva, smo se trije ljubitelji glasbe odkotalili proti vhodu v Stadtsaal. Treba se je bilo povzpeti v prvo nadstropje, do vhoda v samo dvorano. Ta je bila prostorna, z visokimi baročnimi stropi, s katere so viseli veličastni lestenci. Na tleh je bil položen parket, vanjo pa se je lahko stlačilo kakih 2000 obiskovalcev. To pot je bil oder s pravim okrasnim obokom, kar je značilnost baletnih ali drama prizorišč, precej manjši kot v dunajski dvorani Gasometer v Avstriji, kjer smo imeli čast spremljati legendarno skupino le dan poprej. Ker je bilo prostora manj, so bili reflektorji na nosilni konstrukciji pozicionirani precej nižje, tako da si z lahkoto lahko med koncertom začutil vročinske valove, vsakič, ko so reflektorji bruhnili “v eno”, vsak s svojim snopom svetlobe. To je bilo mučno zlasti za skupino samo, saj so se možje vidno bolj potili med koncertom v primerjavi z Dunajskim nastopom, pred enim dnevom.
Skupina je pričela s koncertom ob 21 uri in 15 minut. Že od samega začetka je dvorana presenetila z odlično akustiko, ki je ponudila topel, kompakten in poln zvok, kjer so tonski tehniki našli odlično ravnovesje med instrumenti ter vokalom. Tak zvok je krasil koncert skupine od začetka pa vse do konca. Ljudi se je natrlo v prostor kakih 1500. Uriah Heep so po svojih standardih prikorakali na oder povsem sproščeno in željno odrske igre. Koncert so pričeli z naslovno skladbo novega albuma “Wake The Sleeper” (2008), ki je služila za ogrevanje prstov, glasilk in kalibriranje zvoka v dvorani.
V primerjavi s prejšnjim dnem na Dunaju, se skupina to pot na občutno manjšem odru ni mogla tako razmahniti, zato smo bili deležni s strani članov ekipe manj odrske telovadbe. Kljub temu Boxov mini kazačok vložek ob zaključku klasike July Morning nikakor ni izostal, kot tudi ne “natepavanje” kitare v zaključnem delu taiste skladbe, med vožnjo skozi značilno vah vah melodijo skladbe. Prav tako zaključni del te skladbe ni bil podvržen intenzivnemu sodelovanju na relaciji Bolder-Box-Lanzon, kot se je to pripetilo na Dunaju, kjer je celo Bolder med soliranjem vzdigoval bas kitaro visoko v zrak.
Ti možje so neuničljivi. Skozi koncert ni bilo vidnih, ne slišnih napak, nad vsem pa so znova izstopale v repertoarju starejše skladbe. Preprosto jih igrajo Uriah Heep že tako dolgo, da so čvrsto prirasle na njih. Kreacija edinstvene Uriah Heep magije je bila znova na moč prevzetna in zapeljiva. Delovna kemija, ki jo skreira ta zasedba na odru je nekaj posebnega. Mick Box kot vselej, vidno uživa, ko stopa po svojemu vah efektu in z gestami usmerja energetske tokove od svoje kitare proti publiki v različnih smereh, ali pa s taistimi gestami nakazuje sprejemanje energije od ljudstva. Mož je globok v duhovnem smislu, kar ne dokazujejo le turkizne zapestnice in prstani, pač pa tudi izreden mir in sproščenost, ki je del njegove odrske pojave, kjer z lahkoto ločiš njegov pristni nasmeh, od tistih zaigranih, ki jih je prava horda danes v različnih glasbenih žanrih.
Navkljub temu, da skupina (z izjemo bobnarja Russella Gillbrooka), ni imela možnosti odrskih akrobacij zaradi majhnosti odra, pa si to pot ni privoščila nobenega spodrsljaja v izvedbi materiala, za razliko od Dunaja. To velja tudi za vokal Bernieja Shawa, ki je polno briljiral na vsej črti, zlasti pa s svojo mehkobo in čutnostjo bil znova nadvse prepričljiv v July Morning, uvodnem delu skladbe What Kind Of God, klasikah Sunrise ter Stealin’. Gypsy in July Morning ostajata definitivno še danes glavni atrakciji nastopov Uriah Heep in tudi v Burghasusen-u ni bilo nič drugače. Prav tako so si možje privoščili impozanten jamming izhod v podaljšani različici klasičnega rockerja Look At Yourself, Phil Lanzon, pa je priredil umetelno prehodno zapolnitev s solističnim prehodom na Hammond orglah, med skladbama Light of a Thousand Stars in Gypsy.
Russell Gillbrook se je odlično vklopil v skupino, na tej turneji sodeluje tudi, kot pomemben gradnik značilnega harmoničnega večdelnega petja Uriah Heep. Še na lanskoletnih festivalih, Gillbrook ni sodeloval s spremljavo na vokalih. V svojem setu bobnov ima na svoji desni dvignjen kotel na bobnarski konstrukciji, kot bi bil navadni tom-tom. Pri What Kind Of God zaključku, ga npr. uporabi, da z golo pestjo udarcev po opni zaključi skladbo. Mož je vnesel v skupino pravo svežino in zagon. Zahvaljujoč njegovi pobudi, se je skupina tudi odločila, da pričenja ponovno izvajati skladbo Gypsy z originalnim uvodnim delom, kot se nahaja na Uriah Heep prvencu “Very ‘Eavy, Very ‘Umble” (1970). Njegovo bobnanje je izredno čvrsto, kompaktno in z jasno dodelanimi topovsko izvedenimi prehodnimi rollingi. Na “Wake The Sleeper” deluje Gillbrook mnogo samozavestneje, glede na videne predstave v njegovem krstnem letu pri Uriah Heep v lanskem letu. Torej možakarju vse bolj godi številka čevljev, ki mu jih je zapustil legendarni medved Lee Kerslake potem, ko je zapustil skupino. Zlasti opozorijo Heep prvikrat na to, da imajo v svojih vrstah že drugo leto novega bobnarja, potem ko izpraši Russell krajšo bobnarsko solažo na izhodu iz skladbe Stealin’ oder pa preplavi streljanje stroboskopov, kar je še ena od novosti, ki so prišle z novo koncertno turnejo skupine.
Zvesta nemška publika je vseskozi sodelovala s skupino, zlasti, pa se je ljudem mešalo ob izvedbah vseh Uriah Heep klasik. Mladih v publiki je bilo to pot manj, kot na Dunaju dan pred tem, a ni ga lepšega dokaza, kako zvesta in predana je publika, ko vidiš v prvih vrstah na Gypsy “bangati” možakarje zrelih let, ki so na tak način podoživljali vzpon skupine v začetku sedemdesetih let. Realna slika v Sloveniji, bi bila za razliko od nemške kultiviranosti in ohranjanja tradicije rock izročila ta, da bi pri nas med koncertom Uriah Heep priredili tekmovanje v tem, kdo spije več piva.
Tudi ta koncert Uriah Heep je bil enkrat več odličen. Trajal je uro in tričetrt. Možje še vedno ohranjajo izredno svežino in odrsko moč. “Wake The Sleeper” material igrajo iz koncerta v koncert bolj samozavestno! Takšnega koncertnega zagona skupine dejansko ne pomnim odkar spremljam skupino na koncertnih odrih. Očitno je, da bodo morali naslednji studijski album izdati mnogo, mnogo prej. Skupino čaka še debelo leto in pol nenehne promocije albuma “Wake The Sleeper” po planetu Zemlja. Poleti se obetajo festivalski nastopi zasedbe po Evropi. Zaželimo jim na novih križarjenjih čim več uspeha in zdravja.
Setlista
1. Intro
2. Wake the Sleeper
3. Overload
4. Tears of the World
5. Stealin’
6. Sunrise
7. Heavens Rain
8. Book of Lies
9. Light of a Thousand Stars
10. Gypsy
11. Look at Yourself
12. What Kind of God
13. Ghost of the Ocean
14. War Child
15. Shadow
16. Angels Walk With You
17. July Morning
18. Easy Livin’
—dodatek—
19. Lady in Black
Galerija slik
