Avtor: Sandi Sadar Šoba
Datum intervjuja: 08.12.2006
Sveti Lovrenc na Pohorju ni ravno kraj, ki bi mi porajal upanje, da se tam karkoli glasbenega aktivno dogaja, a ravno od tam prihaja zagnana peterica glasbenih navdušencev, ki sliši na ime Marzla Vada. Ne nameravajo vas prepričevati, da so odkrili karkoli novega. Natočijo vam le kozarec čiste vode in dajo vedeti, da za vsem storjenim, odigranim ali povedanim več kot polno stojijo. Lani je izšla plošča Med Venero in Jupitrom. Oblikovno in stilsko precej poln in sočen domači izdelek. Bolj kot ime me je pritegnil videospot. Kopica senc golih deklet. Eklektična vizija ušesom prebavljivega popa in funka, ki se povezuje z erotiko… Res bi bilo lepo spoznati njihove glavne argumente, s katerimi bi lahko zakoličili svojo pot trdno še vnaprej. Marsikateri slovenski bend sanja samo o plošči in kakem vaškem špilu. Po navadi ni vizije. Ali je z njimi tudi tako? Po odgovore na zastavljena vprašanja sem stopil do Marka, pevca, resnobnega poeta, odprtega duha in skoraj vedno dobre volje. Z glasbo je polno povezan tudi po službeni dolžnosti, saj ga lahko prepoznate kot prodajalca plošč v ljubljanskem Müllerju na Čopovi. Po končanem delavniku si je utrgal nekaj časa tudi za nas. Sedla sva na čaj v enega od ljubljanskih lokalov ter pričela pomenek.
Sandi: Lep pozdrav, Marko.Usedla sva se v lokal končno tudi zato, da lahko načneva tematiko Marzle Vade. Ob izidu plošče najprej iskrene čestitke. Uspešno ste prebrodili začetne težave in postavili svoj prvenec na trg. Zanima me v bistvu sam koncept plošče. Kakšna je bila vaša idejna zasnova, s katero ste tudi kot bend štartali?
Marko: Pa saj ne vem če je bila v začetku kakšna velika idejna zasnova. Mi smo v bistvu začeli iz nič – noben ni v bistvu nič znal. Šlo je za to, da smo se dobivali prej in poslušali plošče, nato pa smo rekli “Zakaj ne bi tudi mi igrali?”, ampak to je bilo že dolgo nazaj. In… Potem smo se pač družili in preko tega druženja smo prišli do tega, da bi nek bend naredili. Na začetku smo se, seveda, učili, ne. Postopoma nam je šlo to učenje, igranje priredb, na živce in smo se odločili za avtorsko delo. Čeprav preden je prišlo do plošče smo ogromno preigravali – bili smo kot nekakšen juke box. Pa iskali smo pač neke izkušnje. Špilali smo po tri ure z nekimi pavzami po vseh oštarijah. Kilometrino smo si nabirali, ne. Vmes smo tudi nehali za dve leti, nato smo se spet zbrali. Ne vem… So pa vseskozi nastajali komadi. In ko je prišlo enkrat tako daleč, da smo lahko začeli razmišljat o plati, smo se malo bolj fiksno lotili predelave komadov in tako dalje in pač iskati ljudi, s katerimi bi to lahko naredili. Nekdo nam je svetoval, da kontaktiramo Žareta (Paka op.p.), češ da bi nam on najboljše naredil ta stil muzike. Jaz sem ga poklical in on je rekel, da nas je videl na enem koncertu- bili smo namreč zmagovalci enega rockajade leta 2006 ali ne vem katerega leta, ker je to že tako dolgo nazaj- in da smo se mu zdeli fajn. Nato smo se zmenili za kafe, mi smo mu dali demo, on nas je pa nato poklical in rekel, da bo delal. Valjda… Imeli smo seveda problem z denarjem in ga nikakor nismo mogli plačati toliko, kolikor se on po navadi odloča, da bo plačan, tako da je on šel to delat… On je skoz govoril, da je to, kako že, da to ni projekt, ampak da je to kompleksna glasba in da je to razlog, zakaj se je odločil delati z nami.
Sandi: Glede na to, da je plošča izdana v samozaložbi ste morali osnovna sredstva, tudi s pomočjo sponzorjev, zbrati sami.
Marko: Ja.
Sandi: Plošča je ugledala luč sveta. Kako pa je zdaj s samo promocijo? Ste zadovoljni s samimi prvimi odzivi na ploščo in ali se vam postopoma že vračajo sadovi vašega dela?
Marko: Ne, ne… Mislim- finančno se ne vračajo, ker situacija, ki je v Sloveniji (saj verjetno poznaš) je zelo zajebana. Sploh kar se avtorstva tiče. Mi pa smo tako majhen bend, da smo toliko tistih priredb, ki smo jih v onem času igrali, a se nismo toliko izpostavljali, tako da zdaj ne igramo na koncertu zdaj niti ene priredbe. Mi odigramo celoten koncert svoje avtorke glasbe in to zna biti za poslušalstvo kar naporno, ker ne poznajo. Poleg tega pa ni izoblikovano toliko klubov, da bi se točno vedelo kje se kaj dogaja, ker vedno moramo špile iskati vsepovsod. Mi gremo igrati tam, kjer nam dajo nekaj denarja in neke prave pogoje za špile- da se pač sliši in da ni vse nekako v riti, ampak mora sound zvenet. To je v bistvu največji pogoj- da zveni kot je treba, ker imamo tudi mašino zraven in je kar zakomplicirano. Sploh za takšen sound, ki bi ga sami hoteli.
Sandi: S prvencem je postavljena vaša zvočna podoba, ki koketira, na eni strani, s pop ritmi, na drugi strani pa z rock osnovo, vmes pa tudi s funkom in podobnim. Je slika, ki je zgrajena, že popolna ali gre še vedno za neko notranjo evolucijo in progresijo v smislu iskanja lastnega izraza?
Marko: Ne, ne, ne… Iščemo se še vedno. To je vseeno le prva plošča in glede na to, da smo mi že kar dolgo aktivni in da je to šele prva plošča, ne moreš na prvi plošči že reči “Zdaj to je pa to!”. Pri samih komadih se sliši, da so nastajali v različnih obdobjih, ne. Vseeno smo bili v svoji osnovi bolj rockerski bend. Da smo prišli do tega pop sounda je za to malo kriv Žare, ker je vseeno komercialni producent. Vseeno dela moderne sounde, ne. In… Ne glede na to, da smo bili rockersko usmerjeni, nismo pa želeli zveneti kot old school rockerji- saj Majke in Laufer so vse kul bendi. Meni so fajni za poslušat- a vseeno nisem hotel, da bi mi tako zveneli. Tudi neki nastavki so bili bolj rockerski, a smo prišli do skupnega sklepa, da bi mogoče vseeno šli v malo bolj pop produkcijo, kar nam je takrat tudi ustrezalo. Zdaj… Kar se samega sounda tiče je daleč od tega, da bi bil izoblikovan. Druga plata, ki jo bomo še vsekakor posneli (ne glede na same odzive ali kaj vem kaj), bo šla mogoče še bolj v pop ali v elektroniko… Kakor se razvijamo osebno se razvija tudi glasba. Nismo omejeni s tem, da bi morali biti rockerski bend ali pop bend. Mogoče pa… Zdaj v tem trenutku ne vidim, da bi bili raperski bend, ampak- mogoče pri 50-ih bi lahko bili tudi raperski bend in bi nam to takrat potegnilo. Ne vem! To je vse stvar trenutka in odločitve. Ni vse tako strogo določeno, ne.
Sandi: Plošča ima naslov Med Venero in Jupitrom. Kaj simbolizira sam naslov? Kaj je osnovna filozofija, katero si želel izraziti kot rdečo nit v svojih besedilih?
Marko: A veš kako je- jaz nisem niti toliko vlekel rdeče niti, ker je vsak komad nastajal posebej in vsakemu komadu smo se res posebej posvetili. Nismo hoteli delati ono- tri komade na špico, ostalo pa samo za to, da je nekaj zraven, ne. Mi smo poskušali narediti celovito ploščo. Na koncu je sicer izpadlo, da je rahlo konceptualna- osebnostni dvomi itd.- čeprav se v začetku nisem toliko oziral na to. Med Venero in Jupitrom pa je en stavek v komadu, ki se mu reče ‘Letnik ’73’, ker nas je večina rojena tega leta in se nam je zdelo fajn, pa zanimivo je tudi to, da je med obema planetoma tudi Zemlja. Težko razlagam, ker se mi zdi, da… Kdor hoče poslušat naj posluša in naj med poslušanjem potegne neko razlago ven. Tudi sam se ne spomnim natančno kaj sem hotel takrat povedati z določenim komadom (smeh).
Sandi: Saj konec koncev… Špekulacija- Zemlja med Venero in Jupitrom- poleg tega pa je tam tudi Mars. Lahko bi šlo tudi za notranji boj, ki ga bije vsak posameznik v sebi notri.
Marko: To itak! To je tudi del tematike odraščanja in dvomov v sebi. Sigurno. O tem sem tudi pisal.
Sandi: To so večinoma komadi, ki so nastajali v kakšnem časovnem obdobju?
Marko: To je časovno sigurno petih let. Kar je po eni strani zanimivo, po drugi strani pa je zaradi same produkcije malo zahtevno, saj po petih letih se okus samega izvajalca spremeni, spremeni se sam stil igranja, ker v tem času konstantno glasbeno napreduješ. Pri določenih komadih je imel Žare malo več prstov vmes in je malo poskušal svetovat, pri določenih pa smo pustili kar tisto, kar smo takrat imeli, zato je plošča, lahko bi kdo rekel, razgibana. Drugi bi rekel razmetana… Mislim… Odvisno kdo to pač pojmuje. Jaz lahko rečem, da je meni v osnovi, kolikor toliko, zanimiva. Malo smo se je že naveličali, ko smo jo toliko špilali, jo dostikrat preposlušali. Poskušali smo delati tako, da bi bila poslušljiva tudi čez deset let, ko si jo daš gor. Da ni ono trendiš, ampak da ima dušo tudi čez deset let. Tako smo pač mi mislili, da bi moralo biti.
Sandi: Parkrat sva se dotaknila že samih vplivov, glasbenih vplivov, ki so vplivali in ki še vplivajo na vas, pa tudi na slehernega glasbenega ustvarjalca. Kateri so ti vaši neposredni vplivi?
Marko: Mi smo se glasbe lotili kot frendi- ne glede na to, da se je zasedba vmes spreminjala- smo vseeno tudi člane, ki so prišli smo jih morali začutiti, ne? Štirje od petih smo Lovrenčani, trije smo bili celo sošolci, in nismo se niti družili niti… Ne vem. Čisto vsak posluša drugačno glasbo. Težko zato rečem, da imamo nek skupni imenovalec, da imamo neke skupne bende. Obstajajo… Mogoče so nam Pink Floydi vsem kul, ampak težko najdeš v naši muziki kaj pink-floydovskega, ker so tako velik bend, da bi težko rekel, da smo od njih karkoli pobirali. Od ex-yu: Azra, EKV, so Floydov, Doorsov… Dobro- to je od takrat, ko smo začeli. Zdaj meni se zdaj, tak itak veš, da sem šel na Toole, ko sva bila skupaj na koncertu in so mi kul bend. Meni je glasba na splošno pomembna in se težko omejujem na enega. Goldfrap so mi kul, Massive Attack so odlični, Moloko super, Miles Davis… Muzike je milijon! Sploh ne vem kaj bi rekel, ne.
Sandi: En skupni imenovalec na slovenski sceni, ki bi ga lahko potegnil, so KUD Gas. Na enem komadu vlečete na funky. Poleg tega imate vi KUD Marzla Vada, s katero lahko furate promocijo skupine?
Marko: Ne, ne… KUD Marzla Vada nam služi samo zaradi birokratskih stvari.
Sandi: Bend ni kot idejna zasnova KUD-a?
Marko: Ne, ne, ne… Najprej smo bili bend. Zaradi založniških in birokratskih stvari, ker pač nismo hoteli prepustiti vseh avtorskih pravic določenim založbam, s strani določenih pa sploh ni bilo zanimanja za nas, smo potem šli, seveda po posvetu z ostalimi ljudmi, v ustanovitev KUD-a. Nismo ga potrebovali za drugo, kot za to, ker smo pač morali imeti (samo)založbo. Preko KUD-a smo lahko lansirali CD na trg, ne. S KUD Gas… Meni je hecno… Podobnio smo bili že vsem, si pa ti prvi, ki je podal primerjavo s KUD Gasom… (smeh). Nimam pojma…
Sandi: Mislil sem zaradi promocije plošče in istoimenskega KUD-a, za katerega se lahko skriva celotna mašinerija, ki fura bend naprej.
Marko: Mi nimamo nobene širše mašinerije. Mi vse delamo, bolj ali manj, sami. Razen distribucijo nam fura Nika. Pa še tam delamo precej sami zraven, ker so založbe danes tak-tak… Če nisi njihov se ne bo nihče ne vem koliko pretegnil. Tudi videospote delamo sami. Želeli smo si, da bi nam kakega naredil kdo drug, a so cene- tri milijone; če smo dali za celo ploščo dva milijona; za video pa hoče nekdo kar tri milijone… Ni mi logično- pretirane. In sem si želel, da bi imeli en res profesionalni videospot. Ne samo, da je slika, ampak tudi ideja. Poskušamo se furat bolj na idejo, ker si slike ne moremo kupiti. Čisto enostavno… Z denarjem bi si lahko kupili tudi sliko.
Sandi: Ko že omenjaš videospot- deležni ste bili precej airplaya. Delate na tem, da bi poleg ‘Poglej jih’ plasirali še kakšen video?
Marko: Ja, dobro… Saj ne vem če se je ravno toliko vrtel. Neke lokalne televizije so ga vrtele, mislim tudi da ga je ene parkrat vrtel MTV v Alternative Charts. Moti me, da ga na Charli TV niso hoteli vrteti, ker se bliska vmes, kar jim je šlo zelo na živce, mi pa nismo hoteli karkoli spreminjati. Če vam ni kul ga pač ne vrtite! Vsakemu se res ne mislimo prilagajati! Mislimo delati naprej, ja. Hoteli smo delati z enim pravim režiserjem, ker glede na to, da sami počnemo res vse se ne počutimo najsposobnejše, da bi briljirali ravno v vsem, a so ensotavno predragi ali pa komplicirajo. Težko je najti kompromis s temi umetniki. Vsi imajo svoje finte. Tako da… Naredili smo ga že sami in BBC in ti, katere smo prosili za dovoljenje za uporabo nekaterih posnetkov, so nam dovoljenje tudi dali. Plačali bomo te minute, ki so, njim in ga bomo lahko predvajali. Planiran je za konec decembra ali za začetek januarja. Ni še fiksno določeno.
Sandi: Lahko našim bralcem izdaš za kateri singel bo šlo tokrat?
Marko: To je tudi zajebano. Ven smo želeli iti z drugim singlom, ker pa se je ta videospot sam po sebi ponudil in je bil narejen v prostem času- ‘Poglej jih’, on pa se je navadil tudi na to tehniko delanja videospotov, seveda pa se vidi, da je prva plošča in še ni nekih velikih poznanstev- smo se odločali ali naj bi bil singel in bi video prišel čez dva meseca ven ali ne vem kaj, ali naj bi bil samo singel. Zdaj bo šlo to istočasno ven. Reča se mu ‘Vonj po življenju’. Samo vprašanje koliko ga bodo radijske postaje rolale, ker smo se že malo naučili kaj imajo radii radi, a se ne prilagajamo dosti. Malo se moraš. Ne moreš z glavo skozi zid, sploh pa ne glede na to, da nameravaš še eno ploščo posnet… Ne morem dati na radio sedem minutni komad, ker ga ne bo nihče vrtel. Z veseljem bi ga dal, samo tako pač je… Malo se moraš prilagodit.
Sandi: Kako pa je s koncertiranjem? Glede na to, da imate ploščo ne morejo nikjer reči, da ste nerazpoznavni in da bi potrebovali demo posnetke. Se vam odpirajo kakšni večji koncerti, gostovanja, festivali? Tujina?
Marko: Mi bi si želeli. V bistvu vsakega benda je špil- to je bistvo. Želel bi si čimveč igranja. O tujini ne bi rad nič govoril, ker je to lahko samo govorit, težko pa doseči. Špilamo, ne. V novembru in decembru smo imeli vsak teden en špil. Včasih se zgodi, da nimamo po cel mesec niti enega. Včasih jih imamo na mesec pet. Nekaj nas že vabijo, nekaj si moramo prek vez in podobnih poti zrihtati sami. Trudimo se kot se pač da! Bi pa špilali vsepovsod, kamor bi nas povabili. Pokličite nas in pridemo! Samo prostor mora biti tako ozvočen, da zvenimo kakor hočemo. To je edini pogoj… Pa tudi eni stroški se morajo pokrit, seveda.
Sandi: In še zadnje vprašanje, ki ga vedno postavljam: kratkoročni in dolgoročni plani za Marzlo Vado…
Marko: Še vedno trdimo, da bomo eno ploščo vendarle še posneli in to je naš cilj, kaj bo pa se bo zgodilo- recimo tudi to plato bomo sigurno vsaj še eno leto promovirali, ne. Izdati plato in jo po enem letu takoj zamenjati z drugo, ki jo greš snemat… To je prevelik strošek. Prihaja leto 2007, leta 2008 enkrat bi radi posneli drugo ploščo. Če se bo že to leto kaj zgodilo- hvala bogu! Želimo si čimveč špilat. Tudi kak singel bo priletel ven. Prav tako kak videospot. Ne bosta samo dva, ne. Bomo videli! Mi smo odprti. Ko smo šli v izdelavo plošče tudi nismo pričakovali toliko radijske pozornosti, kolikor smo je bili deležni, da bomo Popevka tedna, da bo to ali ono, tako da smo kar zadovoljni. Še celo leto je pred nami za to ploščo- mogoče se bo še kaj dobrega zgodilo!
Sandi: Vsem skupaj veliko sreče in uspehov na načrtovani poti in hvala lepa za intervju.
Marko: Hvala tudi tebi. Super!
