Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Vrba na Koroškem (Velden Am Wörthersee) / Bluesiana Rock Cafe / Avstrija
Datum koncerta: 03.06.2015
Število obiskovalcev: 100
Cena karte: predprodaja 32 € / na dan koncerta 37 € / Kelag člani 27 € / študentje 25 €
Čudovite sončne in tople popoldneve je vedno potrebno izkoristiti za kakšen izlet. Tako smo se odločili, da se tudi mi odpravimo malo naokrog – ampak v že znane kraje, k severnim sosedom v Velden v Bluesiano.
V Bluesiano se splača it na izlet, kajti vedno ponuja na ogled in poslušanje glasbene poslastice, ki jih bližje le težko zasledimo. Prav tako pa Bluesiana s svojo preprostostjo in občutkom domačnosti dobesedno vabi k obisku. Tokrat smo si šli ogledat kitarske umetnije Ryan-a McGarvey-a.
Kaj povedati o Ryan-u McGarvey-u? Dobitnik številnih prestižnih nagrad tako kot kitarist kot tudi vokalist. Pri The Weekly Alibi so ga več let zapored razglasili kot najboljšega blues izvajalca leta. Pri svojih rosnih 29-ih letih se lahko pohvali s sodelovanjem z velikani blues-rock scene, kot so Joe Bonamassa, Jef Beck, Eric Clapton,… V svoji glasbeni karieri je izdal 3 albume, zadnjega z naslovom The Road Chosen v letu 2014.
Prvi obiskovalci so se ob najinem prihodu že martinčkali pred klubom. Toplo sonce je bilo krivo, da so obiskovalci dokaj pozno začeli polniti klub, saj je bilo v Bluesiani precej vroče. Vendar so se ob prvih zvokih z odra hitro prestavili v notranjost kluba.
Ryan McGarvey je precej sramežljivo smuknil mimo občinstva do odra, kar pa je le še podžgalo tisti občutek radovednosti, kaj nekaj bo zadržan in preprost fant pokazal na odru. Preobrazba je sledila skoraj v trenutku, ko je Ryan prvič potegnil po svojih strunah. Na odru je v trenutku izginila vsa sramežljivost, ostala je še le glasba, čustva in čarobnost trenutka, ki ga je Ryan ujel v svojo kitaro. Fant dobesedno pade v svoje muziciranje, kot da ni nikjer nobene publike, ampak samo on s svojimi mislimi, čustvi in s svojim instrumentom. Kitara je ječala od užitkov, ko so se Ryan-ovi prsti včasih z nežno milino, spet drugič s prefinjeno grobostjo sprehajali po njenih strunah. Ryan kitaro igra že od svojega šestega leta in težko bi našli tehniko, ki je ne obvlada. Med koncertom pa se Ryan ne izkaže samo kot kitarist, ampak tudi kot vokalist. Svoj vokal dobro pozna in se ves čas giblje v višinah, ki so za njegovo barvo in stil še varne. V petje zlije enako mero intenzivnosti čustev kot v igranje. A tona ne zgreši praktično nikoli. Nikjer. Potne srage so puščale sledi na Ryan-ovem obrazu, kmalu so pricurljale tudi izpod rokavov in kapljale po tleh. Ob koncu vsake pesmi se je ob aplavzu vrnil v realnost, pogledal po publiki, se po deško nasmehnil, se zahvalil za podporo ter povedal kaj o pesmi, ki jo bo igral naprej. Setlista je več kot očitno nastajala sproti – tudi tu je Ryan povsem zaupal svojim občutkom. Njegova spremljevalca na odru – Logan Miles Nix na bobnih in Sam Miller na bas kitari sta s kirurško natančnostjo sledila svojemu vodji, ki je po mili volji vstavljal improvizirane vložke v svoja avtorska dela in vse skupaj je zvenelo kot perfektno uigran trio. Pozna se, da veliko nastopajo in da jim odrske kilometrine kljub mladim letom ne manjka.
Koncert je potekal v dveh delih z vmesnim polurnim premorom. Na koncertu smo lahko slišali predvsem uspešnice iz zadnjega albuma, čeprav se je Ryan dotaknil tudi svojih prejšnjih dveh zgoščenk. Ob koncu prvega dela se je Ryan s skladbo Hey Jimi spomnil na svojega velikega vzornika, sledil pa je dolg instrumentalni del s solo prispevkom na kitari, pri katerem je Ryan resnično iztisnil dušo tako iz sebe kot iz svojega Fender Startocaster-ja. V drugem delu pa je Ryan zagrabil za Les Paul-a in kljub temu, da je tokrat dolge rokave pustil v zaodrju, so se potne srage vrnile skoraj v trenutku, kajti Ryan z oprtanim Gibsonom ni pokazal nič več umirjenosti kot v prvem delu. Z enakim entuziazmom in intenzivnostjo kot prvi del je Ryan odigral tudi drugi del koncerta, prav tako pa smo uspeli dočakati tudi bis. Po energičnem zaključku pa so se fantje priklonili in poslovili – a le z odra, kajti kmalu so se postavili za prodajni pult, kjer so z veseljem delili avtograme in se fotografirali z oboževalci.
Koncert nepričakovanih presežkov. S svojo tehnično dovršenostjo, emocionalno vpetostjo ter preprosto držo je Ryan prepričal prav vsakogar med občinstvom. Ponovem ogled koncerta Ryan-a McGarvey-a je obvezen in tako Ryan kot lastnica kluba Bluesiana Gudrun obljubljata, da na ponovitev ne bo potrebno čakati predolgo.
Galerija slik
