Kraj: Stadio Friuli / Udine / Italija
Datum koncerta: 11.09.2008
Število obiskovalcev: 40
Italijanski rockovski zvezdnik Vasco Rossi, verjetno v rockovskem žargonu najtrši artikel, na katerega masovno padajo naši Zahodni sosedje, neustavljivo orje na svojih koncertnih avanturah. To sem naposled izkusil tudi sam na obisku njegovega koncerta v Udinah, na katerega sem se odpravil povsem nepričakovano. Že sama gneča na izvozu iz avtoceste je simbolično nakazovala, v kakšen masovni delirij se podajava z Jernejem.Masovni obiski koncertov v režiji U2, AC/DC, The Police niso ravno pogosti, a ko se zgodijo, se pričnejo dogajati različni čudeži. Eden najhujših je seveda popoln prometni kaos, ki je vladal v ulicah pred stadionom.
Po lepem deževnem sprehodu kakih 20 minut od mesta, kjer sva parkirala avto, le nekako prispeva in se znajdeva v množici kioskov, prevzameva karte in se pomešava med histerično množico stadiona nogometnega kluba Udinese (Stadio Friuli). Bil je tisti koncert, ko se neobremenjeno pomešaš med ljudi in se prepustiš glasbenim užitkom ter popolni zabavi. Na stadionu je stal gigantski oder, konstrukcija ozadja za instrumenti je bila posuta z okroglimi ogledali, sam objekt pa je od daleč spominjal na nekakšen hotel. Zanimivo je to, da je bil v parterju in na tribunah še kar nekaj prostora in da kapacitete niso bile razprodane.
Vasco Rossi se drži zelo dobro. S svojimi 57. leti je ponudil odlično ohranjen glas, za katerega je vseskozi med koncertom s previdno artikulacijo pridno skrbel, tako, da se ni preveč naprezal med petjem, da mu slučajno ne zmanjka sape, zlasti proti koncu maratonske set liste, ki je razveseljevala prisotne debeli dve uri in pol. Možakar res ne potrebuje ničesar. Samo usta mora odpreti in ostalo naredi zanj množica. Ta je vseskozi burno spremljala vsak njegov gib, s huronskimi pozdravi sprejemala začetek sleherne skladbe na set listi ter kot v transu pela verze prav vseh pesmi. Občutek ko v en glas poje 40.000 ljudi, je dejansko spominjal na mrzlično evforijo, ko se tovrstna energija sprošča na koncertni masovkah tipa AC/DC, U2 ali The Rolling Stones. Izredna energija. Stari in mladi, cele družine v trumah derejo na njegove koncerte.
Vasco je med množico razmetal nekaj svojih kubanskih čepic, vendar to ni razlog, zaradi katerega bi hodila masa na njegove koncerte. Očitno se istoveti italijanska masa z njim zaradi samih besedil “malega človeka”, ki želi ostati skromen, ponižen in pošten, pa se mu ob tem vedno stori krivica, kot tudi sam videz simpatičnega glasbenika, s prijaznim pogledom dobrohotnega strička, ki se občasno prelevi v tisti očitajoči, kakšnega obubožanega prevoznika tovornjakov, ki išče špricer v prvem bifeju.
Vascota spremlja odlična zasedba, ki ni zagrešila niti najmanjše napakice med koncertom. Čeprav bi se dalo vokalne harmonije zlahka nadgraditi, saj ima človek gomilo denarja, da bi najel črnske spremljevalke na vokalih, pa verjetno nostalgično vztraja pri Italijanstvu, zelo zaradi imageja, zelo zaradi čustev svojih rojakov. V tej čistokrvni spremljevalni zasedbi, se je tako verjetno po velikem čudežu znašel kitarist Steff Burns, ki ga rock poznavalci še predobro poznajo iz njegovega sodelovanja v skupini Y&T. Da pravilno berete. Y&T! Možakar je tudi to pot demonstriral prefinjenost in tankočutnost, ko je bilo to potrebno, obenem pa sprašil svoje riffe kot se za glasbenika njegovega kova spodobi. Pravi užitek ga je bilo gledati pri delu.
Dve uri in pol raja na Zemlji za Furlane, ki pa niso ostali osamljeni, saj je bilo mogoče najti marsikatero avtomobilsko registracijo, ki je Udinam oddaljena več sto kilometrov, je oblika kruha in iger, ki jo slovenski izvajalec težko doživi v Sloveniji. Neverjetno je tudi spoznanje, kako lahko Vasco dan pred nastopom legendarnih The Police privabi na svoj koncert 120.000 ljudi, dan kasneje, pa jih The Police obišče “vsega” 45.000. In to ne le enkrat ter nikoli več, pač pa ta tradicija za Rossija traja že vrsto let. Glede na videno in doživeto pristno italijansko koncertno magično vzdušje, bo ta tradicija še dolgo, dolgo trajala.
1. Intro
2. Qui si fa la storia
3. Cosa importa a me
4. Dimmelo te
5. La noia
6. Vieni qui
7. Non appari mai
8. E adesso che tocca a me
9. L’uomo che hai di fronte
10. Colpa del whisky
11. T’immagini
12. Siamo soli
13. Medley rock:
– Ormai è tardi
– Non mi va
– Ci credi
– Susanna
– Sensazioni forti
– Deviazioni
– Asilo “republic”
– Colpa d’Alfredo
14. Gioca con me
15. Siamo solo noi (s predstavitvijo benda)
16. Sally
17. Rewind
18. Stupendo
19. Un senso
20. C’è chi dice no
21. Gli spari sopra
22. Il mondo che vorrei
23. Vivere
—dodatek—
24. Akustični medley:
– Toffèe
– Ridere di te
– Dormi dormi
– Brava giulia
– Dormi dormi reprise
– Va bene va bene così
25. Vita spericolata
26. Canzone
27. Albachiara
Galerija slik
