Kraj: Ljubljana / CUK Kino Šiška / Slovenija
Datum koncerta: 08.04.2014
Število obiskovalcev: 1000
Cena karte: 16,00€ (predprodaja) / 18,00€ (na dan koncerta)
Slovenski oboževalci v Katedrali so že tretjič prejeli dobro mero post-rockovskih antibiotikov, kljub njenemu šibkejšemu učinku. Večer je minil namreč brez pretiranih procesij in menjav; God Is An Astronaut, in to je to. Brez nepotrebnega lansiranja predskupin ali pa verbalne diareje med skladbami so vesoljski irci pričarali svojevrstno dinamičen in pester nastop.
Nabor skladb v setlisti je popeljal dvorano v tako »zgodovinsko« delovanje zasedbe, kot pa tudi v modernejše zvoke. Zvočnemu bogastvu astronavtov ne gre oporekati; kljub občasno igrivemu tehničnemu mojstru, ki je tudi sam malce raziskoval razsežnosti zvočne kapacitete Kina Šiške, je koncert držal trdno in koherentno zvočno sfero. Največ poudarka sta tukaj prejeli komponenti ritmične baze, ki sta brezkompromisno vlekli celotno zasedbo naprej. Temu je botrovala tudi zvočna slika, saj so občasno tiste nižje frekvence napolnile trebušno votlino in neomajno vibrirale pod taktirko mojstrov ritmične podlage. Posledično so vesoljski kitarski vstavki imeli več maneverskega prostora za neomajno razširitev. Ob aranžmajsko polnejših delih se je Katedrala utopila v zvoku predirnih, že skoraj »white noise« kitar. Zmagovalno kombinacijo in solidno urejeno zvočno sliko so post-rockovski irci zaobjeli z redkeje posejanimi vokalnimi vstavki. Seveda ne tradicionalni pevski vstavki v smislu jasnih in čistih linij, ampak intervali robotsko obarvanih glasov.
Žal God Is An Astronaut izgubijo točke ko pride do dinamike izvajanja. Dobro, mreža vesoljske psihadelike, ki jo GIAA nadvse uigrano pletejo, zahteva zelo specifičen princip izvajanja v živo. Potrebno se je tudi zavedati, da izvajanje s podlago »sampleov« pa delayev ni najlažje, saj že najmanjše napake in zamude porušijo okvirje zvočnih učinkov. Spet ne pričakujemo nikakršnega Iggy Popa na odru, saj bi se dinamika na odru tepla z dinamiko glasbe. Gre se predvsem za to, da je zasedba občasno nihala v dinamiki, v tistem manjkajočem elementu drugače odličnega koncerta, kar pa seveda ni pretirano vplivalo na splošno počutje občinstva. Vsako skladbo je pospremil huronski aplavz, ki je le še dodatno podžgal GIAA. Še posebno je ta učinek bilo moč zaznati ob starejših prispevkih na setlisti; Echoes je tako doživel enega boljših odzivov večera. V bisu zaigran Route 666 s plošče The End Of The Beginning je tudi pospremil poslušalce v konec koncertnega dogajanja Kina Šiške.
Ob končanem koncertu ostaja jasno, da se bodo irski post-rockovci vrnili. Slovenska publika je blagodejno vplivala na njihovo razpoloženje in posledično tudi na izvajanje. Visoko kvaliteto performansa je tako konstantno spremljal relativno dober odziv občinstva in se prelival v pozitiven produkt glasbenega kolektiva. Brez nepotrebnih besed, brez nepotrebnega šumenja; trezno zasnovan dogodek, ki bo ostal ravno tak v spominu. Trezen.
Galerija slik
