Avtor: Rok Klemše
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Ljubljana / CUK Kino Šiška / Slovenija
Datum koncerta: 12.06.2013
Število obiskovalcev: 400
Cena karte: 22,00€ / 25,00€
Dobri dve leti je minilo od zadnje invazije legendarne heavy metal institucije Saxon na Ljubljano, pa veterani še ne kažejo, da bodo kaj kmalu ustavili svoje heavy metal grmenje. Edino prav, saj so še vedno neprimerljiva koncertna poslastica in eden redkih klasičnih bendov, ki še vedno izdaja dobre studijske plošče. Pred dvema letoma so se Saxon odzvali klicu k orožju (s ploščo Call To Arms), tokrat pa svežo ploščo (Sacrifice) žrtvovali bogovom heavy metala in v Ljubljani nastopili že tretjič v roku štirih let.
Neverjetno zgoden začetek koncerta je bil nekaj, česar nismo navajeni in žal so bili žrtve tega prav prvi nastopajoči, domači praporščaki heavy metala Metalsteel, ki so nastopili pred precej izpraznjeno dvorano. Metalsteel se po daljši odrski odsotnosti vračajo tudi na ljubljanske odre in tako primerno rajcajo pred izidom nove plošče, ki je trenutno v nastajanju. Nove skladbe so tako premierno predstavili pred dobrim tednom na MetalDays warm-upu, tokrat pa so nastop osredotočili okrog svojega klasičnega materiala. Od benda, ki že več kot deset let konstantno razsaja po slovenskih odrih in pridno izdaja albume, kaj več kot izdelanega in odlično odigranega koncerta ni pričakovati in točno to so Metalsteel ponudili tudi to pot. Kitarska igra Roka in Benyja ostaja iskriva in nabrito polna zapomnljivih rifov, Matejeve bas linije so sinonim kvalitetnega basiranja, Dašino udrihanje po opnah pa vedno bolj neusmiljeno. Metalsteel so svoj (pre)kratek nastop že pred osmo zaključili s klasično Heavy Metal Is Our Religion, čakanje na novo, že peto studijsko ploščo, pa je zdaj še težje.
Da kvaliteta predskupin lahko pada z vsako naslednjo nastopajočo smo že vajeni; pred zadnjim obiskom Saksoncev so nas kot prvi dobro ogreli energični nizozemski Vanderbuyst, a nas nato zdolgočasili britanski Crimes of Passion, tokrat pa je bila kriminalno brezvezna novopečena nemška zasedba AC Angry. Nemci so nas še kot Taletellers morili februarja 2009 kot predskupina Grave Digger, očitno pa jim do boljše glasbe niti malo ni pomagala sprememba imena. AC Angry so v dobre pol ure ponudili vpogled v prihajajoči studijski prvenec Black Denim in zmogli dokazati le, da igrajo dolgočasno in ne prav posrečeno zmes heavy metala in hard rocka. Njihov nastop je bil resda suveren in energičen, a jim nikakor ni uspelo razmigati prav dosti glav. Fantje se resda trudijo s poziranje in old-school thrash opravo, a nimajo s tem žanrom prav nič skupnega. Ritem sekcija je uboga in precej prazna, riffi generični in nedomišljeni, pa naj sta kitarista še tako zavzeto zajemala “Maiden” poze z dvignjenimi kitarami. Piko na slab i so dodala neumna besedila in pretirano šopirjenje – če fantje želijo, da ga sprejmemo brez kosti v grlu bodo morali še pošteno pljuniti v roke in izpljuniti glasbeno kaj konkretno boljšega kot to kar so ponudili v Šiški.
Če so pred dvema letoma na začetku udarili z Božjim kladivom, Hammer of the Gods, pa so nas Saxon po zloveščem simfoničnem uvodu že kar takoj žrtvovali z naslovno skladbo aktualne plošče, Sacrifice. Ta je že, reči in piši, dvajseta studijska plošče neustavljivih Saksoncev, ki tudi po več kot tridesetih letih delovanja ne kažejo znakov usihanja! Rušilni začetek z navitimi rifi in torpedirajočimi bobni je dal že s prvimi toni vedeti, da je Biff s svojo saksonsko hordo znova prišel po kri. Saxon so tokratni koncert namenili izdatni promociji nove plošče, ki je na svoj račun prišla s kar šestimi komadi. Ti so tudi v živo dali vedeti, da Saxon tudi studijsko ostajajo v odlični formi, saj večjih odstopanj v kvaliteti njihovih studijskih plošč ni, tudi Sacrifice je v tem obziru zelo dobra plošča starih heavy metal mačkov. Saxon se na začetku niso niti malo ustavljali, stopalko za plin so pritisnili do konca in že v prvem delu koncerta nanizali klasike kot so Power and the Glory, Heavy Metal Thunder ter Crusader. Predstava zasedbe katere člani vsi po vrsti nosijo že pet, šest križev je bila znova osupljiva, saj sivolasi gospodje z Biffom na čelu oder obvladajo do obisti. Doug Scaratt je med soliranjem samozavestno stopal na sredino in na sam rob odra, prsti pa so vratovih kitar leteli kot namazani, posebej ob čudovitih dvoglasjih, ki sta jih iz svojih inštrumentov izvabljala Scaratt in Paul Quinn. Saxon na odru iz sebe iztisnejo več energije kot marsikateri bend, ki je svojo po šele začel. Predvsem po zaslugi basista Nibbsa »človeška vrtavka« Carterja ( ta je z neprestanim skakanjem in maratonskim čupanjem, dokazal, da tudi pri (skoraj) petdesetih (!) ni časa za počitek) in beloglavega britanskega leva Biffa Byforda je Saxon bend, ki so mu po žilah pretaka kri dvajsetletnikov. Ob tem je ohranjenost, moč in prepričljivost Biffovega vokala naravnost osupljiva. Biff zveni naravnost fenomenalno in tudi pri klasičnih himnah primerljivo s studijskimi posnetki! Vendarle pa so Saxon tokrat svoje oddelali z rahlim občutkom rutinskega, saj so skozi, resda dolg, set kar zleteli. Kljub temu so nanizali nekaj čudovitih momentov, od uvoda v eno boljših skladb nove plošče Made In Belfast pri katerem si je Quinn nadel belo lepotico z dvojnim vratom, do vedno fantastične klasike Crusader pa do presenečenja z Metalhead skladbo Conquistador ter do prelepe akustične balade Iron Wheels, ki jo je Biff napisal za svojega očeta. Preveč predvidljivo so Saxon nastopili v dodatku v katerem so nam natresli Denim and Leather ter Princess of the Night in lepo bi bilo, da bi fantje nekoliko prevetrili svoj izbor – kako bi se prileglo kaj v stilu Killing Ground, Broken Heroes in Ride Like the Wind…
Vendarle pa so Saxon Šiško tresli kar uro in štirideset minut ter nanizali devetnajst komadov, kar ponudijo le redki bendi starosti primerljive s Saxon. Tokrat je žal razočaral obisk, saj se je v dvorani zbralo le slabih štiristo ljudi. Razlogov in izgovor je verjetno toliko, da jih nima smisla iskati, le upam pa lahko in polagam na srce mlajši generaciji zaradi katere bendi tipa Sabaton razprodajo isto dvorano, da se ozrejo še malo širše in svojo pozornost namenijo tudi bendom, brez katerih metala kot ga poznamo ne bi bilo. Saxon so obljubili, da se kmalu spet vrnejo – dokler bodo prihajali, bomo prihajali tudi mi!
Setlista
1. Procession (intro)
2. Sacrifice
3. Wheels of Terror
4. Power and the Glory
5. Heavy Metal Thunder
6. Made in Belfast
7. Crusader
8. I’ve Got to Rock (to Stay Alive)
9. Night of the Wolf
10. Conquistador
11. Drum solo
12. Iron Wheels
13. Solid Ball of Rock
14. Stand Up and Fight
15. Dallas 1 PM
16. Guardians of the Tomb
17. 747 (Strangers in the Night)
18. Strong Arm of the Law
19. Wheels of Steel
—dodatek—
20. Denim and Leather
21. Princess of the Night
Galerija slik
