Volčje zavijanje in menstrualna kri: Retrospektiva goth rockabillyja 70-ih, psihedeličnega punka 80-ih in art noisea 90-ih
Kraj: Gala Hala / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 10.12.2013
Cena karte: 13,00€ / 15,00€
Lydia Lunch slovi kot agresivna in dekadentna bojevnica v tistih skritih kotičkih alternativne scene. Unikatnost njene persone in vokalnega timbra je primerljiva s Caveovimi vokalnimi spretnostmi, vendar z dodatno prvinsko agresivnostjo. Dogodek je predstavljal retrospektivo Lunchinega umetniškega portfolija; nekakšno popotovanje po preteklosti s katarzičnim vrhuncem v sodobnem okolju. Potek te časovne premice je tako predstavljal rdečo nit nastopa v Gali Hali.
Že po prvih spregovorjenih besedah je Lydia začarala občinstvo. Ravno pravšnja mera kljubovalnosti, ega in nastopaštva, ki se je skupaj s spremljevalno glasbeno trojico (Weasel, Bert in Kizys) pomešala v kaotično strukturaliziran vrtinec. Leto 1977, obdobje 8 Eyed Spy (New York), nam Lunchova predstavi skozi svoja adolescentna videnja; v skoraj otroških ritmih in rjovečem basu za Kizysom kraljica gotha predstavi svojo zvrst goth in rockabilly poezije.
Vzdušje je bilo definitivno pravo, dodatno podrekpljeno z rohnečimi basovskimi frekvencami, ki so na žalost konstantno prekrivale prispevke s strani Weasley Walterja (The Flying Luttenbachers). Punk jazz virtuoz je primanjkljaj višjih frekvenc nadomestil s čustveno nabitim performansom. Blood Spilled Love je minila v znamenju tehničnih težav. Weasleyjeva kitara se je obnašala malce po svoje s konstantnim vklapljanjem in izklapljanjem. Vseeno je zasedba nelagodje tehničnih težav poskrila; Affraid of Your Company naznanja slovo 70-ih v New Yorku in odhod v paranoično psihedelična 80-a z njeno takratno zasedbo 13.13. Lydia je vseskozi nastop prilagajala svojo komunikacijo z občinstvom v skladu s progresijo tekstopistva in obdobij nastanka skladb.
“Tale klub naj bo naša Slutvenia (slut=prostitutka), jaz pa bom vaša Kraljica Gotha” je v smehu pridigala prvi vrsti.
Devetdeseta oznanjajo art noise z elementi vedno konstantne Lunchine paranoje in psihadelike; vzdihujoč vokal z dolgim odmevom, prepunktiran z Walterjevimi dadaističnimi vstavki je puščal za seboj ekstremno nasičen čustveni naboj. Občutek nečesa erotičnega, občutek morbidne ljubezni. Po odmevnem Black JuJu se je zasedba umaknila z odra, a se je na željo publike vrnila. Performans je zasedba zaključila po What Did You Do, improvizirano eksploracijo moderne groteske in vojne spolov. Kot že prej omenjeno, je Lunchova neprestano komunicirala s publiko, t.i. čarovnicami in japiji. V tem zadnjem delu nastopa si je tako privoščila mlajšega gospoda iz prve vrste: “Daj obrij že tole goščavo, razen seveda če jo uporabljaš kot stimulator za klitoris.”.”Jaz bijem svojo vojno, vojno spola, vojno med mano in njim!” so bile zadnje besede Lunchove, prej ko je odkorakala z odra. V teh zadnjih trenutkih kaosa nam spremljevalni bend postreže še z zadnjimi epileptičnimi spazmi električne kitare, basovskega rjovenja in pokanja činel.
Dogodek v Gali Hali je minil v znamenju morbidne erotike, ki je začarala občinstvo do zadnjega. Težko je opisati linearno udarec performansa; vse od posmehujočih dialogov do improvizacijske ekstravagance, vse nosi v sebi podnoto spoznavanja mrakobnih delov Lunchine psihe in New Yorških spominov. Kot utelešenje psihedeličnega popotovanja. Kot brezglavo onaniranje. Kot Lydia Lunch.
Vokal: Lydia Lunch
Kitara: Weasel Walter (The Flying Luttenbachers)
Bas: Tim Dahl
Bobni: Bob Bert (Sonic Youth)
Galerija slik
