Avtor: Peter Podbrežnik
Kraj: Ljubljana / CUK KIno Šiška / Slovenija
Datum koncerta: 11.11.2014
Število obiskovalcev: 700
Cena karte: 32,00€ (v predprodaji) / 34,00€ (na dan koncerta)
Kdor čaka dočaka! Po lanskoletnem koncertnem gostovanju kot del zasedbe Remember Shakti se je legendarni kitarski velemojster John McLaughlin v Ljubljani oglasil tudi v težko pričakovani ‘naelektreni’ jazz fusion različici in sicer z lastnim spremljevalnim bandom The 4th Dimension, katerega je ustanovil leta 2007. Z njim je začel obujati slogovni pristop zaradi katerega je prvotno zaslovel in zaradi katerega ga večina še dandanes najbolj ceni. Po popolnoma nepričakovani smrti indijskega virtuoza na električni mandolini U. Shrinivasa, dolgoletnega člana Remember Shakti, se je John vnovič osredotočil na aktivno solo nastopanje ter se letos podal na turnejo s svojim fascinantnim The 4th Dimension kvartetom, ki operira na bazi jazz fusiona ter prejema številne pohvale s strani glasbenih gurmanov.
Johnov spremljevalni band, ki se je v Kino Šiška pojavil kot naročen, ravno po obdobju, ko je kar se tiče jazz fusion koncertov v domačih logih vladala kar precejšnja suša, tvorijo bobnarski in klaviaturski čudodelnik Gary Husband (najbolj znan po svojem sodelovanju s skupino Level 42, Allanom Holdsworthom, Jackom Bruceom in številnimi drugimi), indijski bobnar Ranjit Barot ter basist Etienne Mbappe, trije imenitni glasbeniki s katerimi je kitarski maestro letos posnel koncertni album »The Boston Record«. Seznam koncertnih izvedb je v tem večeru temeljil prav na omenjenem koncertnem albumu, ki vsebuje lep prerez Johnovega dosedanjega The 4th Dimension materiala.
Po kratkem uvodnem nagovoru Braneta Rončela so se kitarski mojster in njegovi trije virtuozni pajdaši pojavili na odru ter začeli razvijati eklektično atmosfero z otvoritveno skladbo, ki je v trenutku navdušilo občinstvo, ki se je, na vsesplošno pozitivno presenečenje, zbralo v precej večjem številu kot se je to prvotno pričakovalo. Gospod McLaughlin je tudi po sedemdesetem letu še vedno neverjetno hiter pri svoji virtuozni obdelavi kitarskih strun in njegove nabrušene improvizacije so večkrat med posameznimi izvedbami vzele dih, pri čemer niti njegovi trije inštrumentalni tovariši niso kaj dosti zaostajali.
Publiko je še posebno navdušil ‘multi-praktični’ Husband, ki je svoj nastop začel kot klaviaturist, vendar je približno po četrtini koncerta ‘presedlal’ na dodaten set bobnov, kjer se je z Barotom zapletel v vznemirljiv bobnarski dvoboj. To se je kasneje na vseplošno navdušenje sicer še večkrat ponovilo. Tudi basist Mbappe sodi med redke virtuozne heroje, ki lahko baskitarske strune ubirajo kot, da bi igrali električno kitaro in to z istočasno mešanico neverjetne hitrosti in preciznosti, česar se je gotovo priučil tudi v druženju z Johnom. Slednji je bil v tem večeru zares odlično razpoložen, tako inštrumentalno kot v redkih trenutkih, ko je nagovoril publiko. Presenetil pa je tudi s humornim odzivom na kratek, vendar nadležen tulež nekega alkoholno podžganega neotesanca, ki je po Johnovih besedah, »ja, tu sem nastopal še preden si se ti rodil«, nemudoma utihnil.
Nekaj izvedb je vsebovalo tudi vokalne prispevke kot recimo »Abbaji«, kjer je band pod Barotovim vokalnim narekom večkrat ponovil Johnovo priljubljeno poduhovljeno mantro ‘love and understanding’, pri čemer je treba omeniti, da je gospod McLaughlin s svojim brundajočim glasom precej klavrn vokalist, česar se sam verjetno prav dobro zaveda in se večinoma izogiba mikrofona. Barot je sicer večkrat v tem večeru poleg vehementnih bobnarskih solov dal prosto pot tudi temperamentnim vokalnimi improvizacijam v slogu dolgoletne in priljubljene Remember Shakti prakse, čeprav so bili Johnovi The 4th Dimension najbolj prepričljivi, ko so dali prosto tok inteligentnim in variabilno začinjenim inštrumentalnim variacijam s pomočjo katerih so nas večkrat zazibali v popoln ambientalni trans. Nekateri kritiki so Johnovemu virtuoznemu igranju kitare s ‘supersoničnimi’ solažami, ki večkrat spomnijo na brenčanje razdraženega čmrlja, v preteklosti očitali pretirani tehnicizem, kar pa še zdaleč ni res, saj so njegove improvizacijske ideje polne spontanosti, lucidnosti in strastnosti ter je ob njihovem poslušanju vedno moč začutiti, da prihajajo direktno iz mojstrovega srca.
Johna večina ljubiteljev jazz fusiona še dandanes prav gotovo najbolj čisla zaradi njegovih dosežkov iz zgodnjega obdobja glasbene kariere, ko je bil član ene izmed najbolj priljubljenih zasedb legendarnega jazz trobentača in glasbenega vizionarja Milesa Davisa ter nekoliko kasneje kultne jazz fusion superskupine The Mahavishnu Orchestra, zato je vzhičenje v dvorani doseglo vrelišče, ko je v dodatku obudil eno izmed poglavij svoje imenitne glasbene preteklosti h kateremu se sicer med koncertnimi udejstvovanji ne vrača prav pogosto. John je namreč za konec koncerta prihranil najboljše in v dodatku odigral odlično verzijo »You Know You Know«, Mahavishnu Orchestra standard z nepozabnega albuma »The Inner Mouting Flame« (1971).
Z izvedbo ene izmed njegovih najbolj priljubljenih klasik je gospod McLaughlin poskrbel za skorajda idealen zaključek svojega tako rekoč brezhibnega koncertnega nastopa med katerim smo se naužili zvrhane mere jazzfusionistične lucidnosti in brezmejne sposobnosti Johnovega kvarteta za izgrajevanje in nadgrajevanje prostranih, nenehno spreminjajočih se ambientalnih nians ob številnih temperamentnih ritmičnih preskokih, podmazanih z odlično inštrumentalno kemijo znotraj banda. Zato res ni bilo nobeno presenečenje, ko ovacije zlepa niso pojenjale in se je band moral kar dvakrat vrniti na oder in prikloniti navdušeni publiki. John je med nastopom v Šiški dokazal, da je pri sedemdesetih še vedno neverjetno vitalen, kar pomeni, da leta prav nič ne vplivajo na njegovo osupljivo igranje kitare. To pa obenem pomeni, da se lahko od njega tudi v prihodnosti lahko nadejamo še veliko dobre glasbe, četudi (kar je precej verjetno) samo še v solo režiji.
Galerija slik
