Avtor: Rok Klemše
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Ljubljana / Gala Hala / Slovenija
Datum koncerta: 29.01.2013
Število obiskovalcev: 200
Cena karte: 22,00€ (v predprodaji) / 25,00€ (na dan koncerta)
Novo leto, novo koncertne turneje! Očitno smo bili lansko leto zares pridni, saj se je Metal Dedek Mraz izprsil že v prvem mesecu novega leta (da je njegova vreča res brez dna pa dokazuje neverjeten nabor koncertov in festivalov v prihajajočih mesecih). Za januar je tako pripravil nekaj brutalnega – na naše odre se je zopet vrnila poljska death metal mašina Vader. In če se neštetih koncertov glasbenih abortusov tipa Korpiklaani otepamo kot Metal Dedek Mraz Božička (»pussy!«), poljske veterane vsakič dočakamo odprtih rok in spuščenih čup.
Tako kot vedno, pa prej še predskupine in tako kot običajno, od slabše do boljše. To pot je prva na oder stopila švicarsko-urugvajska naveza Fhobi, ki mi jo žal (oziroma glede na pričevanja niti ne) ni uspelo ujeti. Koncert se je zame tako začel z britansko zasedbo Bloodshot Dawn, ki je pred točno enim letom izdala svoj istoimenski prvenec. Skupina se je pri nas predstavila premierno, kljub naporom frontmena pa jim ni uspelo zbuditi še precej zaspane publike. To gre pripisati predvsem obupno generični glasbi, ki ji hudo primanjkuje lastne identitete. Fantje tako ostajajo v varnem zavetju (melodičnega) death metala, ki pa z vsakim tonom v ušesih prikliče deja-vu občutek že slišanega. Bloodshot Dawn tako na trenutek zvenijo kot slabša kopija Fleshgod Apocalypse, nekaj rifov pa je prav grdo skopiranih od Jeffa Loomisa. Britancem k boljšemu rezultatu ne pomaga niti trojni vokalni napad, h kateremu prispeva tudi bobnar in je zato še ena izmed mnogih predskupin, ki jih pozabiš v trenutku, ko se poslovijo.
Nekoliko, a ne prav dosti bolje, so se odrezali ameriški thrasherji Bonded By Blood, ki so že stari znanci naših odrov. Zasedba, ki je v zadnje času zamenjala precej članov, je v dobre pol ure predstavljala predvsem aktualno ploščo The Aftermath, a žal ni pustila tako dobrega vtisa kot pred časom v Orto baru. Bonded By Blood so pač ena bolj povprečnih thrash zasedb nove šole, ki kakšnim Warbringer, Havok ali Vektor ne seže niti do kolen. Čeprav je zasedbi uspelo prvič v večeru ogreti publiko pa kaj več od dolgočasnega thrash niso ponudili. Enolični, pusti komadi so tako kar leteli mimo ušes, le redki pa so se v njih tudi ustavili. Eden takih je bil naslovni komad aktualne plošče, ki je drugačen in bolj zanimiv predvsem zaradi srhljive, uvodne bas linije (ta rahlo spomni na kultni »theme song« Halloween). Škoda, da je imel basist tehnične težave, saj je prav on pokazal največ znanja in domiselnosti, medtem, ko je kitarist serviral rife, ki so bili originalni toliko, kot je originalno ime benda. Torej nič.
Če so bili Bonded By Blood krvavi le v imenu pa so Aborted na Galo halo s svojim grind/death metalom in »gore« besedili zlili hektolitre te tekočine. Belgijska (no ja, belgijska le zaradi frontmena in edinega še originalnega člana Svena de Caluwa) zasedba, tako kot Vader ni neznanka naših odrov, nazadnje je pri nas nastopila lanskega junija, tik po izidu aktualne plošče Global Flatline, a s koncertom v Ortu niso prepričali. Tokrat je bil čas za popravni izpit in Aborted so ga opravili. Ne z odliko, a povsem zadovoljivo. Tudi to pot so fantje sekljali z rušilnim death metalom, ki ga odlikuje mesoreznica brutalnih rifov, topovsko bobnanje, izprijeni grind deli in razgiban vokal, ki je sposoben tako kričanja kot agresivnega kruljenja in res globokih pujsastih »bre-bre« delov. Sven je znova krulil kot merjasec in cvilil kot Babe, bend pa je brez usmiljenja sekal in žagal kot Leatherface, Mike Myers in Jason v enem. Tokrat morda celo nekoliko preveč zagnano, saj se je večkrat očitno slišali, da bobnar prehiteva svoje kolege. Je pa vse skupaj znova začinil izprijen, šovinističen Svenov humor, ki ga brez sramu servira med komadi: »The next song is for all the girls. Because you’re shit. This is Fecal Forgery.« Ker bo bend spomladi praznoval obletnico kultne plošče Goremageddon, so s tega albuma odigrali nekaj več skladbic kot ponavadi, publiko pa jim je uspelo pripraviti tudi do »wall of death.« Solidno, vendar so Aborted včasih zmogli tudi bolj prepričljive nastope.
Aborted je uspelo publiko precej utruditi, a ostalo je še več kot dovolj energije za kralje poljskega death metala. Tudi brez zamolklega dihanja se je vedelo, da prihaja. Vader. Poljska death metal pošast, ki velja za eno najstarejših evropskih death metal zasedb in je na sceni že dobrega četrt stoletja. Zato si lahko privošči take poteze, kot je igranje legendarne plošče Black To the Blind, ki je zasedbo postavila tudi na svetovni zemljevid death metala. Skupino že vse od samega začetka vodi ikona Piotr »Peter« Wiwczarek, ki s svojim delovanjem dokazuje, da preprosto ne pozna ustavljanja in da njegove ideje rušilnega death metala ne znajo presahniti. To so Vader tokrat dokazali s celotno Black to the Blind, od a do ž, ki ne kaže niti najmanjših znakov staranja pa čeprav šteje že preko petnajst let. Peter večno mladost očitno ohranja z brezbožnim, lovecraftovskih death metalom, ki nas je s svojim masivnim zvokov v Gali hali zaobjel kot tenktaklasta bitja iz bolne Lovecraftove domišljije. Rušilen, jasen in glasen zvok je v ospredje potisnil vse odlike Poljakov – Petrov gromki vokal, potresno bobnanje Jamesa Stewarta in nepozabno agresivno rifanje, ki je po prsti kitarista Spiderja (Marek Pajak) dobilo novo in svežo podobo. Spider je tako v bend, ki ga je pestilo Petrovo neprestano drkanje »pinch« harmonij in zlorabljanje tremolo ročice, vnesel mnogo več svežine in razgibanosti, kar se odlično sliši v rušilcih s fantastične plošče Welcome to the Morbid Reich, več kot le dobro pa se je Spider odrezal tudi v vlogi Mauserja. Petru se karizmatična vloga vodje benda vidi na daleč; svoji ekipi poveljuje kot veliki vodja, s svojim rohnečim vokalom, ki ni opešal niti za trohico, pa kritizira religijo in vojno ter vabi v svetove teme in okultizma. Skozi vrhunski set železnih death metal klasik so nas Vader popeljali do konca z nepogrešljivo This Is the War, povsem za konec pa še s priredbo Slayer himne Raining Blood. Glede na svojo bogato glasbeno zapuščino bi bend lahko igranje priredb seveda zlahka opustil, kljub odlično izvedeni thrash himni pa bi mnogo raje slišal kako Vader klasiko kot je na primer Cold Demons. Bendu primerno je najbolje končati kar s citatom nesmrtnega lika, ki je temu nesmrtnemu bendu posodil ime: “The force is strong with this one.”
Setlista
VADER:
1. Intro
2. Sothis
3. The Wrath
4. Fractal Light
5. Heading for Internal Darkness
6. The Innermost Ambience
7. Carnal
8. True Names
9. Beast Raping
10. Return to the Morbid Reich
11.Revelation of Black Moses
12. Foetus God
13. The Red Passage
14. Distant Dream
15. Come and See My Sacrifice
15. Black to the Blind
16. Dark Age
17. Vision and the Voice
ABORTED:
1. Omega Mortis (intro)
2. Global Flatline
3. Coronary Reconstruction
4. From a Tepid Whiff
5. Expurgation Euphoria
6. Fecal Forgery
7. Vermicular, Obscene, Obese
8. The Origin of Disease
9. Sanguine Verses (…of Extirpation)
10. The Saw and the Carnage Done
BONDED BY BLOOD:
1. I Can’t Hear You
2. Another Disease
3. Immortal Life
4. Crawling in the Shadows
5. The Aftermath
6. Restless Mind
7. Left Behind
Galerija slik
