Zabeljena Metal Mania

Pravo presenečenje je bilo ko je naši ekipi na ušesa prišlo, da se v naši neposredni bližini, v avstrijskem Beljaku, redno odvijajo metal fešte. Tokrat so Koroški metal manijaki v sklopu festivala Metal Mania obljubljali peklenski večer s kar sedmimi skupinami, izmed katerih sta najbolj zveneli imeni švedskih Morgana Lefay in nemških Disbelief. Pot pod noge torej! Po nekaj manjših težavah zaradi nerodno narisane karte, ki jo je organizator objavil na svoji strani, smo vendarle našli dvorano Volkhaus Landskrone. Že parkirišče, z mnogimi avtomobili polepljenimi z imeni metal bandov, je govorilo o tem, da bo v dvorani žgalo. Sama dvorana očitno ni primarno namenjena koncertom, prej kakšnim vaškim prireditvam, a dobrodošlo je, da so stranišča in šank ločena locirana v preddverju in tako nedobrodošlo gužvanje na srečo odpade. Še hitra degustacija beljaškega piva (pred našim, naj bo zelen ali rdeč, se lahko skrije), z dokaj prijazno ceno, sploh če se potegne vzporednica z oderuškimi cenami pijač na italijanskih koncertih, in oder je že zasedla prva skupina.

Sole Method 18:30 – 18:55
Nehvaležno mesto prvih nastopajočih so zasedli Avstrijci Sole Method in pred skoraj popolnoma prazno dvorano odigrali svojih 25 minut. Strnjeno v enem stavku – korektno odigran moderni thrash metal brez posebnih presežkov. Žal pa se je ža na samem začetku večera pokazal velika hiba dvorane Volkhaus Landskrone – izredno slaba akustičnost. Če se je čisto prvi vrsti zvok slišal zelo dobro, kljub temu, da je npr. katera od kitar občasno izginila kot kafra, se je vrstah za prvo zvok popolnoma razblinil. Srčno upam, da gre to pripisati relativno neznanim imenom in bolj kot ne prazni dvorani. Pred Avstrijci je težka naloga… čez 10 dni na koncertu Circle II Circle in Savage Circus ima, da je zvok poštiman v “nulo”.

Serenity 19:10 – 19:35
Kar mi je bilo res všeč pri dvorani, je to, da lahko med tonskimi pripravami za naslednji band brez težav odhlačaš v predprostor in v minutki prideš do nektarja bogov kot bi pivu rekli nemški thrasherji Tankard. Odmislite drenjanje kot denimo v VPKju. No, dovolj mojega nakladanja, v dvorani so prve akorde že začeli žagati lokalni upi Serenity. Skupina je pred kratkim podpisala pogodbo z največjo avstrijsko metal založbo Napalm Records, in njihov treji album je tik pred izdajo. Lahko rečem, da so si podpis z veliko založbo povsem zaslužili. Na odru so delovali izredno energično, vokalist je ves čas skakal sem in tja ter igral air-guitar po vzoru solo kitarista, izpod čigar prstov so puhtele prav zavidljive solaže. Dinamično izmenjavanje čistih melodičnih vokalov frontmana Georga in growla klaviaturista Maria je le še pripomoglo k dobri oceni. Če se bo mešanica dinamičnega melodičnega power, speed in progresivnega metala dokazala tudi na novi plošči Words Untold & Dreams Unlived, potem bo le-ta, ena zanimivejših debitantskih izdaj letošnjega leta. Žal nagovorov v spakedrani “avstrijščini” nisem razumel najbolje, a peščica ljudi pred odrom, ki je vneto hedbangala na glasbo Serenity, se je očitno zabavala.

Mastic Scum 19:50 – 20:15
Popolnoma nasprotno pa lahko trdim za naslednje nastopajoče, še ene Avstrijce, Mastic Scum. Fantje igrajo povsem generičen, zlajnan grindcore oz. deathcore. Pravzaprav bi se vse dalo pretrpeti, če ne bi vokalistu tako hudo manjkalo karizme. Popolnoma nič kontakta z že tako maloštevilčno publiko pred odrom in “tr00” zlobna drža, ki zares pritiče majhnemu, suhemu frontmanu. Upam, da ste vklopili sarkazem detektor. Tudi kitarist z reggae izgledom in žaganjem preprostih metalcorovskih akordov in hudim manjkom zanimivih riffov ni dosti zaostajal za svojim šefom. Da basista, ki bi prej spadal v kakšne hardcorovce brez jajc ne omenjam. Res ne vem, kaj bi še lahko dodal. Gotovo pa Mastic Scum poberejo vse plakete za najslabši band večera.

Sacred Steel 20:45 – 21:15
Nemci so se predstavili s power metalom, ki bi mu lahko rekli kar Manowar na steroidih. Sacred Steel namreč opevajo zelo podobne teme kot mačistični američani, a to počnejo bolj surovo in ostro. Smešni frontman Gerrit nas je popeljal skozi desetletno zgodovino banda in nam predstavil bolj znane skladbe. Tako ni manjkalo naslovnega komada še aktualne plošče Hammer of Destruction, pa himnične klasike Sacred Bloody Steel, obvezno opevanje metal kulture s Heavy Metal to the End in udarnim zaključkom z Wargods. Čeprav so se Sacred Steel na odru zabavali se jim je videlo, da pred maloštevilčno publiko ne mislijo potrošiti vse energije.

 

SACRED STEEL:
1.Maniacs of Speed
2. Battle Angel
3. Hammer of Destruction
4. Sacred Bloody Steel
5. Lust for Blood
6. Open Wide the Gate
7. Heavy Metal to the End
8. Slaughter Prophecy
9. Wargods

Lionhead 21:30 – 22:00
Malce čudno je bilo, da je neznan avstrijski band nastopil za precej bolj znanimi Sacred Steel. Lionhead nimajo še niti izdanega prvenca, a po slišanem se ga niti ne bi branil. Levjeglavci igrajo izvrsten thrash metal, pri katerem izstopa predvsem odlična naveza obeh kitaristov. Duplo soliranja in fantastično riffanje stare šole Bay Area thrasha je bilo gotovo presenečenje večera. Sam bi raje videl, da bi growl v stilu finskih Children of Bodom zamenjalni s čistim thrash vokalom kakšnih Heathen, a mladci so še v rosnih letih in gotovo jih čaka še dolgoletna kariera. Kvalitetno in suvereno odigrane pol ure in Lionhead so oder prepustili, vsaj meni, najbolj zvenečemu imenu večera.

Morgana Lefay 22: 30 – 23:25
Švedske težkokategornike večera je po videnem, dvorana najtežje pričakovala. Ni veliko bandov, ki igrajo power metal z vplivi thrasha in Morgana Lefay počnejo to zelo dobro, kar so tudi dokazali. Morgana Lefay so pred dobrim tednom dodali novega otroka že kar obširni družini plošč. Nekaj izsekov nove plošče Aberrations of the Mind smo imeli priložnost tudi slišati. Morgana Lefay so imeli v svoji dolgoletni karieri precej težav s stalnim menjavanjem članov, pa posledično spremembo imena, več sprememb založb… a ekipa, ki se nam je predstavila deluje zelo enotno in na odru uživa. Čeprav so se vidno nekoliko zadrževali in varčevali z močmi za prihajajoče koncerte. Tako mladi pa vendarle niso več. Kljub vsemu je frontman Charles navezal pristen stik z avstrijsko publiko, ki mu je jedla iz roke. Ko je v nekem trenutku opazil, da ozadje dvorana bolj kot ne počiva, je skočil z odra in zapel posebej za bolj ležerne. Charles je zabaven frontman in takih trenutkov je bilo polno, ob koncu rednega dela koncerta se je od publike poslovil s kretnjo “E.T. go home”, in pritegnila mu je celotna prva vrsta. Udarna petorka je predstavila dober presek kariere, navdušile so predvsem klasike skupine kot so I Roam, Face of Fear, Hollow ter Crimson King. Morgana Lefay so bili brez dvoma vrhunec večera! Charles je navdušil z vokalom, ki močno vleče na Jona Olivo, kitarski dvojec Erikkson/Grehn pa z odličnimi thrasherskimi vložki. V obveznem bisu, ki ga je zahtevala publika so odigrali še odlično naslovno skladbo plošče Maleficium ter udarni otvoritveni komad novega albuma, Delusions.

 

MORGANA LEFAY:
1. Intro
2. I Roam
3. Angels Deceit
4. Face of Fear
5. End of Living
6. Another Dawn
7. Hollow
8. The Source of Pain
9. In the Court of the Crimson King
10. Maleficium
Dodatek:
11. Delusions

Disbelief 00:00 – 1:45
Kot zadnji so oder zasedli še nemški death/grind metalci Disbelief. Tudi oni so tako kot njihovi predhodniki Morgana Lefay, predstavljali še čisto svežo ploščo, pred dvema tednoma izdani album Navigator. Rutinirano odpeljan set brez posebnih presežkov bi lahko rekli. Tako kot bi varčevanje z energijo lahko pripisali vsem nastopajočim bi isto lahko trdili tudi za Disbelief. Navigator je zelo solidna plošča in udarni crossover tudi v živo ne zveni slabo. S svojim epsko zvenečim zvokom, pravzaprav na trenutke spomnijo na kanadske death metalske prvake Kataklysm. Po dobri uri in četrt so Disbelief zaključili metalsko veselico v Beljaku.

Kaj bi lahko povedal za konec? Vsekakor upam, da bo na prihodnjih koncertih kvaliteta ozvočenja drastično izboljšana! Če trenutno sušo večjih metalskih imen pri nas pogrešate je Beljak pravi naslov za vas. Od Ljubljane oddaljen le slabo uro, gostoljubnosti koroških metalcev ne boste pogrešali, že v kratkem pa se obeta nekaj dogodkov s hudo zvenečimi metalskimi imeni. Že čez deset dni v isti dvorani nastopajo Circle II Cirle in Savage Circus, konec maja pa se obeta metal vikend z Mnemic, Nightrage in legendarnimi Immolation, Krisiun ter Grave. Koroški metal manijaki vabijo!

 

DISBELIEF:
1. For God
2. The Thought Product
3. When Silence is Broken
4. Sick
5. Navigator
6. Rewind it All
7. Misery
8. Ethic Instinct
9. To The Sky
10. It’s Simply There
11. The One
Dodatek:
12. Falling Down
13. Between Red Lines