Avtor: Urban Bolta
Fotografije: Urban Bolta
Kraj: Celjski mladinski center
Datum koncerta: 04.12.2008
Število obiskovalcev: 70
Cena karte: 8 €/10 € na dan koncerta
V Celjskem mladinskem centru so se domislili zelo zanimivih tematskih večerov. Tako je prvi petek v decembru bil na sporedu že tretji med njimi, po Nude in Mi2 so tokrat Celjani gostili zagorsko skupino Orlek. Prireditev z imenom Pripovedovalci zgodb je zamišljena drugače kot zgolj klasični koncert. Kot že ime pove, je šlo tukaj za pogovorno – koncertni večer, kjer je aktivno sodelovala tudi publika. Tako so obiskovalci sodelovali s svojimi vprašanji, komentarji in navsezadnje glasbenimi željami – razumljivo je bila zato tudi set lista malce spremenjena glede na siceršnjo Orlek set listo. Konceptu prireditve je bil prilagojen tudi koncertni prostor mladinskega centra, saj je bilo prizorišče prepredeno s stoli – spremenjena še ena tipična koncertna značilnost torej.
Orlek je devet članska skupina iz Zagorja, ki s svojimi socialno humornimi besedili že skoraj dve desetletji usvarja glasbo, ki je, kot pravijo sami, nekakšna mešanica “folka punk polka rocka”.
Ob pol desetih je na oder prikorakala deveterica, se po njem razmestila, deležni pa so bili toplega sprejema v obliki aplavza. Za uvod je šef, kot ga imenujejo ostali člani, Vlado Poredoš, oznanil, da danes ne bo smeha in veselja, saj je že tako obubožano Zasavje, katerega žalostno izročilo Orleki v svojih pesmih približujejo svojim poslušalcem, gospodarska kriza še dodatno prizadela. Tako naj bi imel kitarist Bojan s seboj tudi kup še neplačanih položnic, ki naj bi jih obiskovalci ob priliki miklavževega večera pomagali plačati. Uvodnih nekaj trenutkov je že nakazalo, da bo večer z Orleki zares zanimiv in sproščujoč ter drugačen od siceršnjih. Glasbeni del so, kot ponavadi, začeli s skladbo Perkmandeljc, pesmijo, ki govori o rudarskem škratu. Med skladbami so venomer sledili zanimivi utrinki iz njihove že skoraj 20 letne zgodovine. Ker so gostovali tudi že v precej eksotičnih deželah, naj omenim samo Pakistan in Kitajsko, je bilo le teh zelo veliko, vsekakor preveč za en sam večer. Med drugim smo tako slišali zgodbo o njihovem prvem koncertu, o izgubljenih potnih listih in inštumentih tik pred odhodi letal in o bližnjem srečanju trobentača Janeza z ameriškima policajema. Šaljenja na svoj račun je bilo v izobilju, zaostajala niso niti zbadanja članov med sabo. Najbolj dejavna pri tem sta bila polek “šefa” Vladota bas kitarist Mitja ter že omenjeni, ta večer še posebno veseli Janez.
Ves čas je bila prisotna zares pozitivna energija. Tako je bilo, predvsem ob najbolj prepoznavnih skladbah, kot so Na Kum, Punca s šohta in Adijo knapi, sodelovanje s petjem in ploskanjem zelo glasno, kljub navideznemu gledališkemu ambientu kluba pa so si tisti najbolj zabave željni tudi ob straneh našli nekaj prostora, da so lahko v stoje poskakovali in plesali v ritmih Orlek polka – rock’n’rolla. Premierno so Orleki predstavili tudi novo verzijo skladbe Ko so lipe cvetele. Iz mirne, akustične studijske verzije so jo preoblikovali v tršo, boogie izvedbo. Na vprašanje, ali je dotična skladba napisana po resnični zgodbi, je ta večer zelo zgovorni Janez odgovoril: “V vsak’mu naš’mu komadu je vsaj polovica resnice!”. Eden najbolj zabavnih trenutkov sploh je prišel v drugi polovici nastopa, ko so na provokacijo iz publike, češ “saj zagotovo ne upate in ne znate zaigrati Račk”, dokazali, da jim tudi neavtorske skladbe niso tuje, pa čeprav je šlo tukaj za skladbo, namenjeno tistim najmlajšim otrokom. Zaigrali so tudi dve skladbi, ki sicer izhajata iz severovzhodnega dela Slovenije, Matjažek je gujdeka klau in Dejte mati piti. Vlado Poredoš je tako pokazal, da je še vedno vešč prekmurščine, ki jo je govoril kot murskosoboški otrok.
Za kakšen izjemen kolektiv gre, sta dokazala dolgoletna bivša člana, bobnar in saksofonist, ki sta izpod odra vzpodbujala stare prijatelje, ob nekaterih skladbah pa sta se ostalim na odru pridružila ter tudi sama povedala kakšno izmed anekdot iz njihovih Orlek dogodivščin. Tako so družno zaigrali tudi zadnjo skladbo rednega dela, njihovo različico Avsenikove Na Golici, pogled na nasmejano že kar 11-člansko zasedbo na odru pa je bil zares veličasten.
Po bisu oziroma še dveh dodatnih zaigranih skladbah, ki so ga s 6:5 izglasovali sami Orleki, je sledilo še druženje s člani banda, ob izstopu iz kluba pa je bilo jasno, da je prijetnega večera žal že konec…
To je bil nastop za tiste prave Orlek sladokusce. V prijetnem in predvsem sproščenem ozračju je lahko prav vsak obiskovalec soustvarjal večer. Sam sem doživel že precej Orlek nastopov, za tistega najboljšega pa lahko prav zagotovo označim včerajšnjega. Ob pozornem poslušanju je bilo sicer moč slišati kar nekaj kiksov, kar pa je bila prej kot ne posledica vnaprej neizdelane set liste in tudi igranja nekaterih skladb, ki jih na njihovih koncertih že dolgo ni bilo moč slišati. Po več kot dve urnem nastopu so bili zagotovo tudi sami zadovoljni, saj so prikazali, kar najboljše znajo. Orlek, nasvidenje, in še kdaj!
Fotografije: Urban Bolta
Setlista
1. Perkmandeljc 2. Henrik in Rozika 3. Na Kum 4. Mesto prihodnosti 5. Ko so lipe cvetele 6. Matjažek je gujdeka klau 7. Nocoj sem spet težil & Nocoj samo za vas 8. Pišta bači 9. Predvolilni boj na vasi 10. Punca s šohta 11. Mala Zagorjanka 12. Osmi dan 13. Dobro jutro moja ljubica 14. Adijo knapi 15. Račke* 16. Dajte mati jesti 17. Dolina Šentflorjanska 18. Na Golici —————- 19. Inštrumentalna 20. Lojze Gobc
Galerija slik
