Kraj: Ljubljana / Križanke
Datum koncerta: 22.09.2006
Število obiskovalcev: 2700
Cena karte: 4.800 SIT
Za skupino Buldožer velja, da je s svojim pojavom ponudila tako Slovencem kot Balkanu eksplozivno mešanico intelekta, ironije, sarkazma in unikatne glasbe. Pred več kot tridesetimi leti so bili tako radikalno drugačni, da so presenetili glasbene kritike in občinstvo. Unikatno zveneč rock z obilico eksperimentov, avantgardnih iskanj in zafrkancije je počasi, a vztrajno podiral vse pred sabo ter osvajal ušesa in srca naraščajočega kroga poslušalcev. Prvenec iz leta 1975 “Pljuni istini u oči” je bil ne le ena najbolj izvirnih plošč jugoslovanskega, temveč tudi svetovnega rocka. Izšla je pri beograjski založbi PGP RTB, ki jo je iz varnostnih razlogov nehala tiskati kmalu potem, ko je bila razprodana. Zato je Buldožer z drugo ploščo “Zabranjeno plakatirati” presedlal k založbi Helidon.
Prav lepo je bilo videti publiko, ki je kapljala skozi glavni vhod in do dvajsete ure že kar dodobra napolnila ljubljanske Križanke! Predprostor… fantastičen ob lepem vremenu in tudi osvežitev se je našla seveda, če je imel človek dovolj potrpljenja v čakanju sredi “horuk” vrste. Buldožerji bi morali dobesedno opravičiti svoje ime! Prizorišče bi morali razriti (s spoštovanjem do g. Plečnika), no narediti bi morali vsaj dodatni izhod, ki ga Križanke še kako potrebujejo. Se gospoda na odgovornih mestih res ni nikoli vprašala, kaj bi se zgodilo v primeru, če bi nekaj tisoč ljudi moralo nujno zapustiti prizorišče?
Buldožerji so oder napolnili v razširjeni zasedbi, ki so jo sestavljali dr. Andrej Veble (bas), Dušan Vran – Cika (bobni), Janez Zmazek – Žan (kitara), Borut Činč (klaviature), Boris Bele (glas in kitara), Cole Moretti (glas in tolkala) in Miklavž Ašič (saksofon, glas).
Več kot dveurni koncert so fantje suvereno začeli s pesmijo “Ne brini, mama”, vajeni odra (kar se Janezek nauči, to Janez zna!). Večletni premor se jim ni poznal in še več…zvok se je stopnjeval in se dokončno izoblikoval že pri pesmi “Blues napuštenog psa”! Zvočno podobo so obdržali in jo dopolnjevali s fantastično osvetlitvijo. Križanke slovijo po dobri akustiki, vendar to ne drži vedno. Veliko glasbenih skupin sem že slišal na tem prizorišču s katastrofalnim zvokom. Tokrat pa so Buldožerji postregli z enim boljših zvokov pa tudi z izvedbo koncerta. Odigrali so niz legendarnih skladb, pri katerih tudi nepoznavalcem stopala niso mirovala, preprosto so nas potegnili “notr”. No, če citiram mojega kolega Aleša, se je našlo tudi nekaj takšnih, ki so stali strumno mirno in po “japonsko” pozdravljali pesem za pesmijo z aplavzi.
Buldožer se je razgalil v svoji uigranosti, ritem sekcija je delovala popolnoma brez napake, Borut je kraljeval na klaviaturah kot vedno pripravljen na vse…Žan in Borut pa sta vse to začinila s prepletajočima se kitarama. Eden od vrhuncev je bila nedvomno pesem “Dobro jutro madame Jovanović” ob kateri bi se pokojni Frank Zappa z veseljem pridružil Buldožerjem.
Kot zanimivost…izjava kitarista Žana v zaodrju pred dodatkom:” Fantje!!! Jaz ne grem več nazaj na oder”! Seveda ga je skupina malce čudno pogledala in ga povprašala kaj je narobe? “Nič” je odgovoril Žan v smehu in dodal: “Vse kar znam, sem že odigral!”
Buldožer so se vrnili na oder in za konec odbili
KO JEBE BULDOŽER!
Setlista
01.Ne brini mama
02.Helga
03.Yes my baby, no
04.Blues napuštenog psa
05.Jeste li videli djevojčice?
06.Smrt Morisona Džima
07.Karlo
08.Vojno lice
09.Blues gnjus
10.Šta to radiš, Buldožeru jedan?!
11.Slovenija
12.Jeftini slatkiši
13.Slovinjak punk
14.Odmah kaži da
15.Dobro jutro, Madame Jovanović
16.Doktore, pomozite
17.Novo vrijeme
18.Ko jebe Buldožer
19.Plesne cipele
20.Denarčke štejem
21.Mlad i vječan
22.Ja imam ritam
23.Šesnaest godina
24.Žene i muškarci
25.Ko jebe Buldožer
