Kraj: Vinoteka (pod Gospodarskim razstaviščem) / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 17.01.2007
Število obiskovalcev: 200
Cena karte: 0,00€
Kaj boljšega od petkovega vabila na žur. Do jutranjih ur. Benčev žur strelcev in kozorogov, letos dvajsetič zapored! Venetov Jernej me je skoraj da peljal za ročico dol v Vinoteko! No, na vratih pa naju je že ustavila oštirica z aperitivom. ” Ne hvala, vozim.” je vljudno odvrnil Jernej in s to izjavo takoj odprl svojo standardno serijo smešnic. Na vratih sva praktično trčila v Janeza Bončino – Benča, gmašno napravljenega, v spremstvu prikupne mladenke! Kot se šika za rockerja v najboljših letih.
Ura je odbila krepko preko pol desete zvečer in Vinoteko pod Gospodarskim razstaviščem – to je tam, kjer se pod težo rujnega kar šibijo pijani zidovi, so pričeli ogrevati Sausages s povratnikom in originalnim pevcem Goranom Breščanskim. Njihov set je bil razdeljen na dva dela. Na začetek in konec seanse. Fantje so dobro prismodili svoje motorke, bobni so treskali, povratnik suvereno nad mikrofon, še ni pozabil peti! Kompaktna peterka razvratnega rock n’ rolla! Ni boljšega za dvig temperature v krvnih žilah. Seveda smo si prisotni najprej z napitki različnega izvora odšli popravit krvno sliko, kar je točko vrelišča v naših ožilju še dodatno znižalo, tako da smo se hitro znašli v formi.
Podzemlje razstavišča je bilo vse polno znanih medijskih obrazov. Večinoma od legendarnih glasbenih, do legendarnih novinarskih. Enkrat za spremembo sem znova sodil k tistim, ki kvarijo statistiko povprečne starostne meje tako, da jo znižujejo, saj je večina prisotnih sodila v okvir Benčeve generacije. Generacija, ki je prenesla rock n’ roll izročilo, katerega so zanetili Presley in njim podobni v Slovenijo (ali rajnko Jugoslavijo, če vam je ljubše). Bilo je nekoč, davno tega… In lepo je, da se druščina vsako leto spomni tega, pa čeprav le v “podzemlju”.
Kljub temu, da so prinesli Sausages na oder list papirja, ki je bil stolpičasto polno zaseden (od vrha do dna) z repertoarjem katerega mislijo igrati, pa so fantje prepustili oder po tričetrt ure legendam.
Na oder so stopili kdo drug kot Benč, sam “doktor Gibson” Primož Grašič, bivši član skupin Kameleoni, Faraoni, September, Srce in Karamela Marjan Malikovič s črno električno kitaro Ernie Ball modela Luke (Steve Lukather, Toto), “Siddharta boy” Jani Hace na bas kitari in “en od Jana Plestenjaka dol z obale” oziroma “Dennis Chambers Morgan”, kot je bobnarja povzdignil v višji čin sam Janez Bončina (b.t.w. Niacin v postavi Dennis Chambers, Dave Novello in Billy Sheehan igrajo 11.05.2007 v klubu Bluesiana v Vrbi blizu Beljaka v Avstriji. V swing jazz blues zaviti mehkeje odvijugani klasični repertoar gospoda Bončine, zahvaljujoč predvsem Grašičevem “jazz moodu” je prignal pred odrček seveda veliko večje število radovednih, bivših sošolcev in sošolk, ipd… ki so migali in navijali poleg. Me drugimi smo slišali zimzelene Zlata Obala, Ta noč je moja, Maja z biseri in Kadar ognji dogorijo.
Sledil je kratek repertoar legende Stratocasterja Zorana Crknoviča, v spremstvu Haceta na bas kitari in okronanega “Denisa Chambersa” na bobnih. Sicer je Hace s Crnkovičem nastopal pred več kot desetimi leti v triu Deja vu, v katerem je bobnal stari Crknovičev soborec, pred kratkim preminuli bobnar Pavle Ristič. V kratkem nastopu smo slišali tudi klasiki Driftin’ in New York city blues. Verjetno idealen vokal za blues, ki ga možakar trese izpod prstov, je mojstrsko zabelil s priredbo The Doors imenovano Riders On The Storm, brez klaviatur! Zoran Crnkovič je nastopal to pot brez svoje “razvpite” smetanaste Fender Stratocaster, pač pa mu je Malikovič za to priložnost posodil kar svojo črno Ernie Ball. Zoran je nastopil po mnogih letih, upam, da je bila to zanj lepa vzpodbuda, da mladini tudi v prihodnje pokaže, kaj zna.
Po Zoranovem nastopu se je na odru znova pojavil kitarist in pevec Marjan Malikovič v spremstvu basista Jadrana Ogrina, s katerim sta družno delila študentska leta pri Kameleonih in ki je šokiral z natančnostjo, hitrostjo, mehkobo ter hladnokrvnostjo, saj med koncertom ni niti trenil z obrvjo. Med njihovo veselico je stopil nazaj na oder tudi Benč in fantje so skupaj odigrali rockersko razbeljeno različico skladbe Vsak dan ob istem šanku, pravo posvetilo prisotni množici tistega večera. Lepa je bila tudi bluesovska klasika Talk to your daughter (avtorja J. B. Lenoirja, med drugimi znana v izvedbi kitarista Robbena Forda).
Alkoholne molekule so vse bolj neusmiljeno treskale v podivjane glave, dekleta različnih starostnih dimenzij in rokov trajanja, pa so tudi vse bolj vneto vrtele svoje boke in pete. Za prostore Vinoteke seveda nič nenavadnega, pravzaprav je šlo za pojav, ki je zahtevan sestavni del repertoarja tovrstnih žurov. Bog si vedi koliko strelcev in kozlov je bilo to pot tam spodaj spraznilo kozle Laškega? Bolj malo! So raje pili vino! Ne pa tudi Sausages, ti so ob vrnitvi na oder priredili pravi reklamni intermezzo za Union in Laško!
Majavo, majavo. Le kako bodo zagnali mašine? Smisel vsakega žura je seveda, da se čas ustavi, da ga ni, da ne obstaja, da se ga po domače povedano “serje”, kar se da! Tako je Benč zabičal Goranu, ko je ta za mikrofonom izjavil, da bodo Sausages predvidoma igrali do šestih zjutraj z: “Do šestih popoldan!”
Zlasti priredbe kot so Allright Now (Free), Sympathy For The Devil (Rolling Stones) ter Lynyrd Skynyrd zimzeleni Sweet Home Alabama in Freebird – slednja je sodila v zaključek, so pomenile točko vrelišča. Precej je bilo vrvohodcev, ki so artistično lovili ravnotežje.
Svojih pet minut slave je požel tudi nesojeni plesni akrobat, ovenčan s kapljico alkoholnega pribitka, ki je v svojem plesnem navalu tako večino zaključnega dela zabave preživel na tleh Vinoteke. No upajmo, da si je s svojim zagonom vsaj prislužil kakšno bobnarsko palčko, trzalico ali znojnik The Sausages. Še dobro, da ga je soplesalka precej uspešno lovila, sicer bi lahko prišlo ob padcih do kakšnih poškodb.
Nimam pojma kaj se je dogajalo naprej, niti nimam pojma kako in kdaj sem priromal domov! Mimogrede sem izgubil nedolžnost, prag Vinoteke sem namreč prestopil prvič v življenju! Hvala Benču za odličen in nepozaben večer. Nabit z rajanjem, smehom in predvsem dobro glasbo. Še več takih prosim!
Galerija slik
