Kraj: St. Veit, Avstrija
Datum koncerta: 08.09.2007
Število obiskovalcev: 80
Cena karte: 25 eur
Bila je čudovita izkušnja. Trije postavni žrebci (no ja, dva že malo bolj uvenele sorte, a pač še vedno ponosno stoječa tovariša), ter eno “big mama” ženšče, smo bili v mrzlem, a vseeno dokaj prijetnem jesenskem ambientu priča izjemno barvitemu glasbenemu večeru, ki ga je krasilo vedro, duhovito in razburljivo občevanje z vedno zanimivo razpoloženo avstrijsko publiko. Slednje se tokrat na žalost ni zbralo v številu konkurenčnemu našemu zadnjemu obisku, ko smo v malce spremenjeni postavi veselo švicali na neke Yardbirds in British Blues Quintet. Že res da Paul Camilleri ni Paul Samwell – Smith, kot tudi drži, da je Chris “samo” brat legendarnega Micka Jaggerja, a vseeno je bil pogled na četico kakih osemdesetih na hitro nanovačenih muzikologov, ki so si včeraj zvečer drznili prikazati iz objema svojih toplih domov, že kar preveč žalosten. Sploh za “velikega” Chrisa, katerega obraz je nehote vedno znova izdajal videz rahlo razočaranega moža, kar mu seveda ne gre zameriti, sploh ob vsem gospodovem trudu in bojevitosti, s katero se poizkuša po sili izvleči iz neprijetne sence, ki jo na njegovo pojavo meče slava in blišč, v katerega je zadnjih štirideset let odet njegov mlajši bratec.
Paul Camilleri Band
Skupni imenovalec celotnega večera je bil en sam – blues! In to ne kakršenkoli, pač tisti ušesom, torej masi ljudi najprijaznejši. Čeprav bi se o primernosti uporabe pojma “masa” tokrat dalo pošteno debatirati, vseeno kot pribito ostaja dejstvo, da se povprečni glasbeni konzument ob široki paleti bluesu sorodnih žanrov in podžanrov, najudobneje počuti prav v družbi klasičnih blues rockerskih zasedb, ki po preizkušenem receptu stavijo na križanje elementov stare bluesovske šole s konkretnejšo in, vsaj kar se vplivnosti tiče, vsekakor bolj splošno hard rockersko štimo. Veselo druženje obeh skrajno kompatibilnih elementov, ob pravšnji negi samega izvajalca seveda, vedno poskrbi za kresanje isker, iz katerih se v nadaljevanju kaj kmalu razvije pravi požar emocij. Stara, že stokrat slišana zgodba, katere glavni junaki so v preteklosti bili Rory Gallagher ter kasneje Stevie Ray Vaughan, tokrat predstavlja svež obraz mladega švicarskega bojevnika, ki sliši na ime Paul Camilleri. Preprosti, vedno nasmejani mladec je navdušil s svojo izredno kitarsko igro in prepričljivim vokalnim interpretiranjem, s katerim je vseskozi prepričljivo dostavljal večinoma skladbe svojega najnovejšega projekta Camilleri 4. Da mladenič še kako dobro razume samo bistvo bluesa so pokazale River Of Love, fenomenalno nabrušena Lady Luck, čutna Jelaous Man (vsekakor eden vrhuncev večera) ter sploh nesramno pričevanje Messin’ With My Heart, katerega odločnost in energijo je med drugimi dodobra začutilo tudi ščavje, dolga leta nastanjeno na naših nesramno zanemarjenih zadnjicah. Paul je pač frajer, o tem ni nobenega dvoma. Od njegovega samozavestnega odrskega poskakovanja se človek kaj hitro opijani, sploh če ste ljubitelji karakterno močne glasbe, in vas vsaj vsake toliko časa ni sram pokazati svojih ne dvomim da veliki večini moralno bolj kot ne nesprejemljivih nagnjenj! Kar se tega tiče, lahko brez skrbi rečem, da naš dragi Paul s svojim sijajnim, a vseeno predvidljivim glasbenim pohajkovanjem odkriva toplo vodo, ki pa je na ta rahlo ohlajeni večer vseeno dodobra ogrela naša srca.
Paul Camilleri Band:
Paul Camilleri: vokal, kitara
Felix Mueller: bas, sprem. vokal
Tom Beck: bobni
Chris Jagger’s Atcha
In sedaj k najtežje pričakovanemu, ter kot se je kasneje izkazalo, sploh najnenavadnejšemu dogodku večera. Chris Jagger’s Atcha je v zadnjih sedmih letih dokaj nespremenjena zasedba, ki svojo glasbeno podobo gradi na nekakšnem (kot ga sami najraje poimenujejo) roots rocku, z močnimi vplivi bluesa, funka, kot tudi folk glasbe. Nastop Chrisove zasedbe je zatorej že od vsega začetka buril domišljijo naše ekipe. Kaj ima gospod Chris tako drugačnega za ponuditi v primerjavi z bleščečo zapuščino velikega Micka? Po pravici povedano marsikaj! Čeprav se človek ob njegovemu načinu dojemanja “show biznisa” hitro naleze občutka, da se gospod v poudarjanju svoje drugačnosti kar malce preveč trudi, ne gre prezreti izrednega potenciala inštrumentalno gledano izjemne barvitosti Chrisove zasedbe, katere intenzivnosti ni uspelo potlačiti niti nerazumljivo razporejeno razmerje sil, kjer je, poleg pričakovano dominantnega Chrisa, z demonstriranjem svojih multiinštrumentalnih karakteristik prednjačil predvsem zabavni Charlie Hart. Kar se samega Chrisa tiče, lahko čez njegovo nagubano čelo brez usmiljenja nabijemo Jaggerjev žig, pa naj se gospod še tako trudi biti drugačen. Še najbolj samosvoj od vseh pomembnejših glasbenih prvin se zdi njegov karizmatični vokal, ki je močan, stabilen, lahko je skoraj da prikupno razjarjen, prepričljivo pa deluje tudi v plavanju skozi čutno zahtevnejše vode. Za malo manj zanesljivo se je izkazala Jaggerjeva polomljena nemščina, ki pa je na naše obraze vedno narisala kak nasmešek ali dva.
Roots rock torej, zasoljen z pravšnjo mero Hartove harmonike, ki jo je v Steal The Time gospod zamenjal še z zvokom električne violine, osnovnim bluesovskim oblikam dodaja nekakšno še posebej razburljivo noto, iz katere se navdiha napajajo praktično vsi člani Chrisove zasedbe. No skoraj da vsi. Na žalost sta se Paul Emile in Jim Moltimore v včerajšnjem razburljivem plesu blues/funk/folk fuzije zadovoljila že z vlogama statista. Slednji si je svoje šest strunske vrline naposled le blagovolil razkazati v slikovitem inštrumentalu Ball Of Fire, ki je skupaj z konkretnejšo Rockin’ All Night, in odsekanim funkom Funky Man predstavljal eno največjih poslastic Chris Jagger’s Atcha kuhinje, ki bi na kakšen boljši dan sigurno zadišala še komu drugemu, kot pa le slabi stotici na klopicah pridno postrojenih glasbenih entuzijastov.
Chris Jagger’s Atcha:
Chris Jagger: vokal, ustna harmonika, kitara
Paul Emile: bas, sprem. vokal
Charlie Hart: harmonika, klaviature, sprem. vokal
Jim Moltimore: kitara, sprem. vokal
Malcom Mortimore: bobni
Setlista
Paul Camilleri Band: 1.Angel Face 2.You Don’t Know 3.Gets Better 4.Love Me Baby 5.Lady Luck 6.Watch Yourself 7.Count On You 8.River Of Love 9.Jelaous Man 10.Crazy For You 11.Messin’ With My Heart 12.We Found Love 13.Cant Get Any Better 14.Keep Me Moving 15.Another Sad Goodbye —–dodatek—– 16.Rosie 17.Ain’t Got Time
Galerija slik
