Avtor: Rok Klemše
Kraj: Kranj, Izbruhov kulturni bazen (klub)
Datum koncerta: 07.09.2007
Število obiskovalcev: 100
Cena karte: /
Poletje je mimo in svoja vrata je po krajšem premoru odprl tudi kranjski Izbruhov kulturni bazen. Ob otvoritvi so pripravili dvodnevni festival med katerim so na vsaki od lokacij Bazena (bazen, klub, zunanjost) potekale glasbene prireditve. No, za metalce je bil seveda razlog za obisk sobotni koncert primorskih fantov “back to the eighties” Rager, in vedno boljših Dawn Patrol.
Drugi dan Izbruhovega festivala na starem bazenu v Kranju sta v “klubu” (med obiskovalci koncerta kmalu preimenovanem v dnevno sobo) torej nastopili old school heavy-thrash zasedbi Rager in Dawn Patrol
Ko sem prišel na bazen me je čakalo prvo presenečenje-štanc (meni neznana oblika) na eni strani, reagge na drugi in pomanjkanje metalcev vsepovsod. Sem zgrešil datum ali kaj podobnega? Vendar se je situacija v roku pol ure normalizirala in malo po 22.00 so na odru žgali mladi jezni fantje s Primorske/Notranjske-Rager. Gre za “take no prisoners” old school thrash/speed metal zasedbo, ki (pohvalno) da zelo veliko na old school look – high tops, tight pants ‘n’ bulletbelts for everybody + old school frufruji so v kombinaciji s prostorom in flying V kitarami zares pričarali vzdušje Bay Area ’84 feeling, ki so ga za začetek še potrdili z introm Am I Evil legendarnih Diamond Head. Sledile so mešanice avtorskega materiala (Iron Beast, Lethal Days in Ritual of Death) in priredb (Exodus – Piranha, Venom – Black metal, Slayer – Black Magic, ter Metallica dvojček Whiplash in Hit the Lights); all in all bi bila stvar lahko zelo dobra, če ne bi motila neuigranost benda z basistom (ki pa je bil pri skupini šele eno vajo, zato lahko to opravičimo) in predvsem “tease” občinstva z delčki legendarnih komadov, namesto dostojno odigranih coverjev. Če pa odbijemo ta dva minusa je na dlani, da se pri nas rojeva če en dostojen thrash metal band, ki bo v roku kakega leta kljub poplavi odličnih slovenskih bandov te zvrsti resen kandidat za morebitni slovenski Thrash of Titans.
Besedilo za Rager: Grega Šujica
O skupini, ki je sledila pa je skoraj odveč pisati… A bom vseeno, muahahaha. Heavy/thrash metal zasedba Dawn Patrol je namreč iz koncerta v koncert boljša, še udarnejša, še bolj uigrana in še bolj energična. Zadnji prišlek v skupino, vokalist Aleš je v skupino prav zares prinesel veter svežine in novo energijo, ki jo Ajdovcu ne zmanjka in ne zmanjka. Prav nič ne pretiravam, če rečem, da je Aleš trenutno eden najboljših, če ne celo najboljši heavy metal vokalistov na naših tleh. Pa ne samo to! Aleš je še prekleto dober frontman, ki bi ga v tujini z velikim užitko snedla kakšna megalomanska zasedba. Aleš bi za svoje odrske vragolije potreboval odre najmanj velikosti tistih po katerih kilometre nabira Bruce Dickinson, tokrat pa je moral žal svojo odrsko prezenco omejiti na slab kvadratni meter, že tako majhnega odra, na katerega se je cela skupin komaj stlačila. Vokal pa izvrstno dopolnjuje še inštrumentalni del Dawn Patrol, odlični kitarski dvojček Černe/Jan (tip poka najbolj smešne frise na odru), basistka Ana (iz Krana) in Wuko za baterijo, ki me je z zvokom kravjega zvonca v stilu legendarnega Don’t Fear the Reaper benda Blue Öyster Cult, ubijal. Sproščenost benda sta že na začetku dokazala Jan in Wuko, ki sta izgubala preostale člane in začela kar sama v duetu žgati zakon komade, med katere sta vrinil tudi Ugly Kid Joe! Ko pa je na oder stopil še Aleš se je norija začela. Dawn Patrol so sekali kot, da igrajo zadnjič! Pohvalno je, da se ne zatekajo k igranjem oguljenih priredb in se osredotočijo na svoj avtorski material, ki milo rečeno trga gate – Fortress, Control, Dark Side of Society in udarna Rockstar Ate My Hamster – vsak komad je boljši od prejšnjega! Kljub vsemu pa je za konec klasika Megadeth, Symphony of Destruction, zadela v polno; nadgradila pa sta jo Wuko in Jan, ki se jima je na basu pridružil še multiinštrumentalni Aleš, in družno so za konec zaigrali še eno starogradsko, For Whom the Bell Tolls. Vsi poznamo ribiške zgodbice v katerih z rokami ponazarjajo kako veliko ribo so “ujeli”. No, Dawn Patrol albuma si želim tako željno, kot je pokazal ribič, ki je ujel “največjo” ribo.
Besedilo za Dawn Patrol: Rok Klemše
Fotografije: Jani Lah
