Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Arena / Beograd / Srbija
Datum koncerta: 10.02.2009
Število obiskovalcev: 10
Cena karte: 37,80€ 8tribuna) / 43,80€ (parter zadaj) / 56,80€ (parter spredaj)
Začel se je zadnji, točneje tretji del, Iron Maiden turneje poimenovane “Somewhere Back In Time Tour 2008-2009”! Iron Maiden, ki so za večino koncertnih terminov ambicioznega nadaljevanja te turneje izbrali kot edini evropski termin svoj prvi nastop v okviru le te, ki nostalgično sliši na ime Beograd, mesto v katerem bi se moral zgoditi Iron Maiden koncert že lanskega leta, so posvetili to turnejo izključno izvedbi materiala, ki je nastal in izšel na njihovih studijskih ploščah v obdobju od 1980 do 1988, z vselej obvezno vključeno “cvetko” Fear Of The Dark, ki pač ne sme manjkati znotraj repertoarja železnih devic.
Možje, katerih EMŠO se je že nagnil preko Abrahamovih let, so tudi v Beogradu ponudili zvrhano mero rožljanja, ko so postavili v tamkajšnji dvorani Arena oder širine preko 20 metrov, težak okrog 12 ton, z obilo nepozabne scenske ikonografije, ki združuje oživljanje odrov zlate dobe sedemdesetih let iz časov “World Slavery” in “Somewhere In Time” turnej.
Da vsa reč ne bi bila preveč enolična, so za tretji del Iron Maiden pripravili nekaj sprememb, ki so se nanašale zlasti na set listo in na omenjeno scenografijo odra. V prvi vrsti so izključili z odra Eddie-ja mumijo, ki je prešerno planil na oder iz znamenitega “zlatega” sarkofaga še na odru koncertnega nastopa skupine v Splitu, dne 10.08.2008 (RockLine reportaža TUKAJ), manj je bilo tudi pirotehničnih efektov, Eddie kiborg pa se je prikazal vsega med izvedbo skladbe Iron Maiden. Set lista je bila prirejena glede na eksotiko krajev katere kani skupina to pot obiskati. Te lokalitete so Maiden v karieri obiskali zel redko, če sploh. Denimo lokacijo na Floridi, kjer se bo turneja skupine zaključila, dne 2.4.2009, niso obiskali že zadnjih 13. let. Kaj ima tu eksotika še skupnega z vso stvarjo? Glede na to, da so Iron Maiden doslej bili v krajih tretjega dela te turneje redek pojav, je ekspotencialno z redkostjo pojavljanja rasel v teh krajih tudi fanatizem njihovih zvestih privržencev. Zato je skupina vrnila v set listo nekatere izrazite “best of” komade svoje kariere in pripravila pravo jurišno “old school” set listo svoje zlate klasične dobe. Ta je torej združevala nekatere cvetke, ki so se po dolgem času znova znašle na set listi, kot so tri Powerslave klasike, Wasted Years iz “Somewhere In Time”, “Children Of The Damned” iz Number Of The Beast in Phantom Of The Opera iz studijskega prvenca. V set listo je bila vrnjena celo Wrathchild (“Killers”, 1981) ,prisotnost materiala s Seventh Son Of A Seventh Son pa je bila okleščena zgolj na razvpiti The Evil That Man Do. Za vse tiste, ki redno spremljate skupino, brez dvoma manj zanimiva set lista, glede na koncertno leto 2008 skupine Iron Maiden.
Neizogibna je postala pojava sladke prepeličke Lauren Harris na koncertih Iron Maiden. Hčerka šefa skupine Iron Maiden, je nastopila ob 20.25 in “mlela” s svojo zasedbo prisotne do 21.00. Kvartet je odprl repertoar z UFO priredbo Natural Thing, preostanek set liste pa je bil namenjen avtorskemu materialu. Med ta material je sodila tudi predstavitev povsem nove skladbe Smoke And Mirrors, kot tudi material s prvenca “Calm Before The Storm” zaobjet v skladbah Steal Your Fire, Wishing On A Star, Waiting For Yesterday in Come On Over. Kot vselej, je bilo vse poskrbljeno za zavidljiv zvok in dobro počutje kvarteta na odru. Punca je priredila lepo zabavo, ki pa žal deluje nadležno, ker žanrsko njeno razumevanje umazanega rock drive-a, podkovanega s punk akcentom, ne sodi pred koncerte Iron Maiden. Zato je bila sprejeta z gromkim aplavzom le dvakrat. Ko je rekla prisotnim v dvorani: “Lahko noč” in potem, ko je že ni bilo več na odru, to je v trenutku, ko so roadieji med pripravo odra za želene device z vešal ozadja sneli njen ogromni transparent. Nehvaležna vloga. A kdo je ne bi sprejel pred Iron Maiden, nasploh če tako zahteva njen očka? Cena, ki bi izmerila, bruhanje vsega negodovanja vnetih Iron Maiden privržencev je ob tem, preprosto neizmerljiva. Izdelan, a nekarizmatičen nastop, z glasbo, ki ne zapusti prav nobenega omembe vrednegapečata in zato utone v sivini povprečja kaj hitro v pozabo.
Ob 21.30 je bila slika v dvorani precej drugačna. Potem, ko se je odvrtela UFO klasika Doctor Doctor in sama po sebi napovedala pričetek nastopa legendarne “new wave of British heavy metal” skupine, hkrati s tem pa opomnila, od kod neki so se Iron Maiden učili skladanja največjih klasik, je napetost v dvorani pričela skokovito naraščati. Vzdušje je raslo iz stopničke v stopničko, nasploh ko so ljudje, pričeli recitirati Churchillov nagovor med vrtenjem insertov bitke za Britanijo na dveh ogromnih platnih monitorjev. Dvorana pa je enovito bruhnila v ekstremen “crescendo” potem, ko je v spremstvu pirotehnike gromko eksplodiralo za uvodnim delom Aces High. Tu so! Uglašeni kanček nižje in Bruce Dickinson gre brez težav skozi najvišje dele skladbe. Vsekakor prepušča dele predrefrena in refrena množici, katere divjanje se kaj kmalu prelevi v pravo vojno pod odrom in tako možakar izkušeno skrbi za ohranjanje moči vokalnega dometa lastnega glasu med koncertom. Fantastičen je bil pogeld ko so reflektorji bele svetlobe osvetili parter in tribune. Prav celotna Arena je bila na nogah, z rokami v zraku, hrupna kar se da.
Kot je že v navadi, je tudi to pot bil Dickinson v pričetku kanček prepotiho v zvočni sliki. In vendar so ga kaj hitro navili med skladbo “počivanja glasilk” Wrathchild. Rutina je neverjetna. Reči so preprosto tekoče, Iron Maiden, bi lahko igrali v miže. Po prvih treh skladbah, se Dickinson prvič razgovori in obljubi da ima skupina za nocoj pripravljenih nekaj presenečenj. Ko smo zagledali Adriana Smitha, kako si je nadel rdečo “custom” Jackson kitaro dvojnega vratu, je bilo jasno da bo naslednja skladba v vzdušju posebno valovita. Čisti zvok iz E mola v G dur in naprej v D…. seveda Children of the Damned, ki je vzplamtela v izhodnem najbolj tragičnem delu, seveda z Adrianom vsepovsod in njegovo znamenito “taping” solažo.
Približali smo se sredjnemu delu nastopa, ki je bil najmočnejši in seveda, izvedbeno nekoliko zahtevnejši. Odprl ga je znameniti mini ep studijskega prvenca skupine poimenovan Phantom Of The Opera, ki je predstavljal prvi vrhunec večera z izredno zrutinitrano uigranostjo in odličnim odrskim poveljevanjem Brucea Dickinsona. The Trooper je klasika, kjer sedaj že celo desetletje Iron Maiden odlično popestrijo njeno odrsko izvedbo z žmohtnim sodelovanjem vseh treh kitaristov znotraj trojnih tercetnih harmonij. Za Iron Maiden sladokusce pa je bil najzanimivejši del koncerta gotovo zaporedje mojstrovin Wasted Years, kjer smo lahko občudovali znova Adriana Smitha v njegovi melodični perfekciji, ki jo je izpostavil kot vodilni kitarist izned vseh treh znotraj te skladbe, silno pa je bilo sodelvoanje publike, ki se je razgrela do skrajnosti že med The Trooper. Sledi vrhunec koncerta. Dickinson vpraša prisotne, če je kdo v publiki nocoj, ki je ljubitelj poezije, provocira naprej z vpraševanjem o “srbski mornarici” ter dokončno razkrije uganko, ko omeni besedo albatros. Takrat nekdo zaluča lutko pečenega piščeta, kar sodi v režijo odrskega teatra. Dickinson jo pobere in pripomne: “I’m in love!” ter zaluča med bobne McBrainu s priporočilom naj si postreže s kosilom.
Kulisa se zamenja in znajdemo se na palubi ladje nad katero bdi urok pogube, Maiden pa jurišajo z znamenitim epom Rhyme Of The Ancient Mariner, ki se je po 23. letih znova znašel na set listi. Že samo zaradi te skladbe se je izplačalo ujeti Maiden na tej turneji. Dickinson odet v razdrapano cunjo. Posebno srhljiv del, kjer stojijo Maiden do kolen v megli, pa je izpadel še posebej intenzivno. Za njo pa še ena velika klasika. Dickinson z operjeno masko na glavi in Maiden vpadejo v novo melodično heavy metal perfekcijo znamenitega zimzelenega riffa skladbe Powerslave, ki zaključi siloviti trojček repertoarja. Vzdušje po koncu se presenetljivo umiri, ko skompresirano vah-vahanje Dave Murraya načne hit vseh hitov Run to the Hills in sem moral vzetio pošteni razkorak, da sem se obdržal na svojem mestu. Ljudje so skrajno ponoreli. Ta skladba je bila napoved, da se koncert bliža koncu regularnega dela. Maiden so se odločili, da bodo ljudstvo pogubili in za njo je sledila še obvezna Fear Of The Dark, ki jo je obvladovala množica 10.000 ljudi v miže. Uganke klasik, ki še sledijo, so postajale vse lažje in trivialna med njimi – Hallowed Be Thy Name je zaokrožila regularni del pred zaključnim pokom, ko oder objamejo zublji pirotehnike med standardnim prihodom Eddieja kiborga in copotanjem skladbe Iron Maiden, ki prinese zaključek nastopa.
Izpolnitev “best of” obvez nadaljujeta zimzeleni The Number Of The Beast in The Evil That Man Do, z obveznim Dickinsonovim lovljenjem ravnotežja na robu monitorjev, kar je dokaz v kakšni top formi je naš novo pečeni 50. letnik. Nemara je bil manj zaželen del koncerta ravno njegov zaključek z manj zanimivo Sanctuary (čeprav je še naprej smiselno povzemala repertoar ponovne izdaje posnetka “Live After Death”, to pot na DVD-ju v letu 2007), kjer je stopil v ospredje Jannick Gers, zlasti v podaljšanem izhodnem zaključku, ko je Dickinson, v skupni izmeri ure in 45. minut, še zadnjič spravil na noge celotno dvorano in so prisotni iztisnili iz sebe še zadnje atome neprikritega Maiden fanatizma.
Filozofirati nimamo kaj. Maiden ohranjajo izredno formo, ki jo je Beogradski koncert znova potrdil. Koncert je bil nabit s čustvi prave Iron Maiden koncertne evforije. Nostalgiki so prišli na svoj račun, še posebej pa vsi tisti, ki so Iron Maiden prvič srečali v živo s klasičnim repertoarjem. Takšnih priložnosti bo namreč vse manj. V eni izmed prekinitev, je Dickinson omenil, da je na obzorju nova studijska Iron Maiden plošča in da se fantje ob tej priložnosti nameravajo vrniti na obisk v Beograd. Seveda ni bil ekspliciten kdaj se bo ta novi obisk Beograda zgodil, a glede na trenutni bioritem Iron Maiden, bi to bilo lahko že jeseni prihodnje leto ali pa v marcu/aprilu 2011. Skupina je ponudila odličen zvok in nastop brez napake. Kultni heavy metal figuri kot je Iron Maiden se po prikazani veličini v Beogradu, nasmiha še lepa bera let fantastičnih odrskih predstav in spektakularnih nastopov. Seveda vse dotlej, dokler bodo fantje še čutili, da v tem uživajo in da je čas še vedno njihov zaveznik.
fotografije: Aleš Podbrežnik
Setlista
Transylvania (taped intro) 1.Churchill’s Speach (taped intro) 2.Aces High 3. Two Minutes To Midnight 4. Wrathchild 5.Children Of The Damned 6. Phantom Of The Opera 7. The Trooper 8. Wasted Years 9. Rhyme Of The Ancient Mariner 10. Powerslave 11.Run To The Hills 12.Fear Of The Dark 13.Hallowed Be Thy Name 14.Iron Maiden —dodatek— 15.The Number Of The Beast 16.The Evil That Man Do 17.Sanctuary
Galerija slik
