Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: klub glasbe Jazzy / Postojna / Slovenija
Datum koncerta: 30.04.2008
Število obiskovalcev: 70
Cena karte: 0,00€ (prost vstop)
Rock’N’Roll se je v svojih petdesetih letih obstoja razvil, izvil in prerodil v enega največjih poslov na svetu. Dandanes to še zdaleč ni le glasba. Poleg nje se osnovni pogoji uspeha v tem poslu tudi zunanja lepota, izgled, finančno zaledje in pripravljenost uklanjati se trendom. Ob vsem tem pa se izgublja bistvo, ki je nastanku naše priljubljene glasbe botrovala! To je ljubezen do glasne glasbe. In vendar se po blatnih mlakužah glasbenega podzemlja še klatijo prikazni, ki igrajo za rock zaradi rocka, zaradi ljubezni do paranja bobničev skoraj izumrli sorti rock’n’roll hedonistov. Natanko v to kategorijo spada tudi kitarska legenda Adam Bomb.
Postojna, zadnji aprilski dan 2008! Presenečenje številka 1.: vstopnine ni! V državi, kjer že vstopnice za “tribute to” skupine stanejo 17,00€ (in več) ter skupine z zgolj enim ali dvema izdanima albuma zahtevajo 500,00€ (plus pokritost potnih stroškov za nastop) je bil to pravi pravcati šok in še en dokaz popolnega DIY prizemljenega odnosa tega ameriškega kitarista, ki ima za seboj več kot zavidljiv spisek glasbenih udejstvovanj in diskografijo v dvomestnih številkah, katere začetki datirajo v daljno leto 1984. Popolnoma negativno presenečenje pa je predstavljala številka obiskovalcev, saj se je domačinov (Postojna samo sebe šteje za slovensko prestolnico pravovernega hard rocka) nabralo le za vzorec, večina publike pa je bila prisotna tudi na precej bolj obiskanem koncertu v ljubljanskem Orto Baru. Le toliko o podpori rok ‘n’ rollu…
Prenehajmo bentiti! Malo po deseti zvečer se je špil (tokrat brez predskupin) začel in v prvem delu se je ponovila zgodba iz Ljubljane. Jakost zvoka na 110%, punk’n’roll z nekaj glamrocka v stilu 1970 in gasa. Pills, Dangereus When Lit in It’s Only Rock’N’Roll ter motorheadovska Je Taime Bebe, so drveli mimo poslušalcev v vsej svoji umazanosti. Pomanjkanje nežnosti je res nekaj, česar Adamu ne moremo očitati, saj komadi kljub točnosti, s katero jih kitara reže, zvenijo pristno, umazano in mastno.
Prvemu delu je sledila krajša 20. minutna pavza, med katero se je zares pokazala solidarnost glamrockerjev. Ker proračunsko stanje zasedbe Adama Bomba ni preveč rožnato, skupina namreč 300 dni na leto preživi na cesti in praktično igra zgolj za potne stroške in hrano, se je Adam odločil, da si minimalno popravi finančno stanje in je zato izvedel v Jazzyju srečelov. Skoraj vsem v lokalu Jazzy je uspel prodati srečko za 2,00€, zmagovalec pa je nato domov odnesel majico in 2 plošči zasedbe. Po uri in pol prvega dela in dobre pol ure pavze pa je sledil drugi del, ki je bil bolj napisan na kožo raji, saj je band izvedel priredbe zimzelenčkov rock’n’rolla, kot so: Whole Lotta Rosie, You Really Got Me, New York New York, kjer se je brunetki in blondinki s prejšnjega dne v Ljubljani, pridružila še črnolaska za res lep pušeljc deklet, ki je navijal za Adama pod odrom, he,he,…
Ko se je raja nahajala ravno na vrhuncu ekstaze, se je Adam odločil da označi konec svojega nastopa. Po glasnih spodbudah smo ga uspeli prepričati k izvedbi še ene klasike. To pot je šlo za The Who priredbo Won’t Get Fooled Again, po njej pa se je vidno izčrpani Adam res želel posloviti. Pa ga publika še vedno ni pustila z odra, saj so bili mnogi udeleženci koncerta v Ortu razočarani zaradi izostanka komada I Want My Heavy Metal z Adamovega prvenca in dvakrat se to pač ni smelo zgoditi. Sledi torej še I Want My Heavy Metal, za tem pa še obredni zažig roza Gibson kitare in konec še enega dobrega špila.
Kaj dodati h koncu te štorije? Marc Bolan sigurno laže počiva v miru vedoč, da še ima naslednike na naši ljubi Zemljici, ki ohranjajo pravo surovo tradicijo glam rock glasbe. Vsem, ki ste tale dvodnevni šov zamudili, pa sporočam v tolažbo, da naj bi se po nekaterih šušljanjih Adam Bomb vrnil na koncerte v Slovenijo znova v letošnjem novembru.
fotografije: Aleš Podbrežnik
Galerija slik
