Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Roxly / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 15.05.2009
Število obiskovalcev: 50
Cena karte: 0,00€ (prost vstop)
Petkov dan, brez deževnih nalivov, za povrhu sredi maja, vselej vabi k večerno nočnemu potepanju. Dan, ki je bil s koncerti obilno založen tudi širom Slovenije, je ponujal v Ljubljani kar nekaj destinacij, ki so “rockale in rolale”. Orto Bar, Channel Zero, nenazadnje tudi Roxly klub. V zadnjem času se je primerilo kar nekajkrat, da sem jo slučajno želel zgolj ucvreti ven, popiti vrček (ali dva) piva, razdreti kakšno besedo, pa se je za “priboljšek”, kot spremljava romantičnega ozadja, pojavila skupina. To pot je to bil to Roxly klub, v njih pa dokaj redni obiskovalci, Postojnčani Rock Shock.
Rock Shock je silno nadebudna nova skupina, ki snuje kvalitetni avtorski material, kot tudi zažiga z odličnim preigravanjem (včasih tudi) zahtevnejših priredb znanih izvajalcev. V svojem srcu se nagibajo k raziskovanju lepot melodičnega hard rocka. Pri tem s svojo melodičnostjo, krepostni vlogi, ki jo nosijo v zvoku klaviature, radi zavijajo v hard rock mehkejše branže, torej s pogledi uperjenimi proti pop rocku. Tako lahko ugotovimo, da je kratica AOR rock (Adult Oriented Rock), kar umestna v tem kontekstu.
Skupina, z več kot očitnim motivom, da priredi zabavo, je pripravila bogat seznam repertoarja za odrsko izvedbo. Skladb je bilo kar 29. Med njih so vpletli svoji 5. avtorskih skladb, zlasti slednje sem nestrpno pričakoval med nastopom skupine. Seveda z dvema vmesnima postankoma (beri: premor), se je druženje z Rock Shock razvleklo v zgodnje jutranje ure.
Svoj perfekcionizem je kvartet kronal z odličnim zvokom skozi izvedbo, visoko stopnjo medsebojne uigranosti in točnostjo! Po pravici povedano, ko sem prihajal proti Roxlyju in zaslišal še zunaj glasbo, ki se je širila iz zaprtih prostorov kluba, pod taktirko Rock Shock, sem dobil občutek, da vrtijo v Roxlyju originalne posnetke na CD predvajalniku. “Naj me strela!”, če že ne grom, ko sem uzrl Rock Shock na odru, potem ko sva s Tomotom “vdrla” na prizorišče.
Skupina se je dotaknila širokega repertoarja, ki je lahko potešil prav vsakogar. Najmočnejši so Rock Shock v rockovskih klasikah, ki imajo močan pridih bluesa. Jeziček na tehtnici je čist, močan in melodičen vokal, ki nosi prefinjen občutek in je s tem občutkom zato zelo spretno kljuboval izzivom originalov velikih kot sta Joe Cocker in Tina Turner, pa Gary Moore (Walking By Myself), CCR (Proud Mary), prav tako so se fantje spretno odzvali, ko so odjeknile It’s My Life (Bon Jovi, skupaj s I.C.E. pevko Renato, kot posebno gostjo), Toto (Hold The Line), Whitesnake (Here I Go Again)in Jumop (Van Halen), nekoliko več energije pa bi si človek zaželel ob pohujšanju z Metallica klasikami (Enter Sandman, Nothing Else Matters). Osebno bi nad vsem tem izpostavil 5. avtorskih del, ki so jih fantje enakomerno razporedili med preostali material. Na vsakih pet ali šest priredb, je prišel avtorski komad. To so Zdaj letim, Čakam, Heroj, Hladna in Ne poznam te. Avtorski material je melodično dovršen in v tem kontekstu jasno definiran. Skupina ga je (logično) silno zavzeto izvedla in si v bistvu z njim zagotovila večino zmagovitih točk. Refreni so vrhunci skladb, to pa se je potrdilo tudi, ko so skladbe oživele v Roxlyju. Prehodni (srednji del) pred refrenom v Heroj, dokazuje iskanje perfekcije oblikovanja avtorskih del. Najvišjo stopnjo udarnosti na odru pa dosega Ne poznam te, s plazovitim otvoritvenim riffom in kontrastnim preskokom dinamike med “mehkejšim” predrefrenom in eksplozivnim rockerskim in melodično dovršenim refrenom, z lepo mero drama elementa!
Upajmo le, da bodo fantje čim prej pričeli priredbe nadomeščati s svojim novim avtorskim materialom. V odrski izvedbi je moč pogrešati delo na spremljevalnih vokalih, ki jih glasba Rock Shock krvavo potrebuje. Prav tako nekaj več predpriprav z delom na bolj vpadljivem zunanjem videzu. Rock Shock potrjujejo izreden talent. Odličen “party band”, ki pa dodatno ugaja z lastnimi skladbami, si definitivno, tudi po visoki stopnji zavzetosti, zasluži veliko več pozornosti v Sloveniji, kot jo trenutno žanjejo.
fotografije: Aleš Podbrežnik
Galerija slik
