Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Ternitz / Stadthalle Ternitz / Avstrija
Datum koncerta: 13.05.2011
Število obiskovalcev: 1300
Cena karte: 30,90€
Tako gre to, ko se Uriah Heep odpravijo na novo evropsko turnejo in potrdijo najmanj tri koncertne termine relativno blizu Slovenije. Je treba pač obiskati vse tri koncerte. Po navitemu prevažanju, nabritih nočeh polnih adrenalinske naglice in neizmernih radosti, kakršne pozna kraljestvo rock n’ roll zabavljaštva in ne nazadnje potem, ko se je ekipa RockLine mudila na obiskih Uriah Heep na Dunaju, dne 12.05.2011 in dan zatem v Leobnu, je sledilo še tretje dejanje. Desant bliskovitega naskoka na avstrijski Ternitz!
Ternitz je malo industrijsko mestece locirano blizu večjega mesta Neunkirchen v spodnji Avstriji. Po nočitvi v Leobnu je sledilo dopoldansko potikanje po Avstriji. Nič pretresljivega. Vrnitev do Graza in obisk tamkajšnjega Media Markta, trgovine konkretno založene z zgoščenkami in kjer za razliko od obubožane in opazki navkljub do kupcev koruptivno naravnane ponudbe zgoščenk v Sloveniji, cene sčasoma vsaj korenito popustijo.
Prihod v Ternitz. Pozdrav silovite plohe, ki ohladi sparjeno ozračje in prežene s svoda sitne muhe. Modri avtobus s prikolico, ki prevaža Uriah Heep po tej turneji, je že pridno parkiran na dvorišču Stadthalle! Tudi kebap (kakršen je pač bil) je dobro del, seveda pa ni šlo skrivati ravnodušja niti do vrčkov piva. Čas je hitro tekel, ura je osem in v dvorani smo. Tla krita s parketom, dokaj nizek strop, balkon nad parterjem. Dvorana mala, s stoli vred spraviš nemara vanjo 1500 ljudi. Dišalo je po bolj intimnem značaju. In tako je tudi bilo.
Ne tako obilno in močno zapolnjeno prizorišče, kot na Dunaju in Leobnu, a kljub temu smo bili deležni konkretnega obiska. Kakih 1200 glav. Populacija je bila precej drugačna, kot na Dunaju. Precej bolj so si ljudje podobni drug drugemu, kar je pomenilo, da so se pritepli na koncert iz okolišev mesta Ternitz. Manj fin in manj uglajen narod, brez petičnih obrazov, kot smo jih lahko ugledali na Dunaju. In skladno s tem narod, ki je toliko bolj dovzeten nagibanju vrčkov piva. Še pred koncertom se je kar lepo število nog šibilo pod težo alkoholnih derivatov, kar je brez dvoma delovalo na pogled silno zabavno. Lokalna predskupina znova ni zapustila nikakršnega vtisa. Ob neprepričljivih priredbah skupine Led Zeppelin, kot sta Black Dog in Rock N’ Roll je bilo jasno, da pevec še ne ve najbolje kaj pomeni petje “iz jajc”. Kakorkoli obračam, ne smem delovati negativno. Fante je treba spodbuditi. A tokrat so verjetno stiskali pesti zanje le eventuelni sorodniki, ki so jih prišli spodbujat na koncert in bližnji prijatelji. Ostalim so le odžirali čas.
Za slovenskega opazovalca, ki se najde na takšnem prizorišču, je še nekaj zanimivega pri vsem tem. Za razliko od Slovenske publike, ki hodi na koncerte v skladu z učinkovitostjo medijske manipulacije v pretencioznem zveličanju posameznih izvajalcev, so Avstrijci precej bolj podobni Nemcem. Rock glasba je reč, s katero se istovetijo precej bolj pristno kot Slovenci, ki se sramujejo obiskovanja rock koncertov, v kolikor predsednik republike Slovenije ni zagrizen rocker. Smo bolj papeški od papeža. Takšni smo pač. In žal tudi Danilo Türk ni rocker! Ko pridejo Uriah Heep v Avstrijo “na vas”, se zbere prav vsa “vas” na prizorišču. Staro in mlado. Od otrok, ki komaj shodijo do priletnih ženičk. Vse srečaš. In vsi uživajo! Temu se reče zvestoba. In avstrijska publika je ničkolikokrat doslej pokazala, da je glasbi Uriah Heep ostala vseskozi zvesta. In ta zvestoba traja.
No, da preneham pametovati. Ura je pol desetih zvečer in Uriah Heep udarijo na oder. Strop je to pot nižji, zato je tudi oder nižji in fotografi v prostoru med odrom in publiko tarča zaušnic nerazumevanja s strani vročično razbeljenih glav prve vrste. Topel občutek, skupina približana v intimni maniri. Mick Box tokrat v črni srajci in s križem na obesku, s čimer je spominjal na odrsko opravo s katero je obiskal ljubljansko halo Tivoli dne 13.12.2008, le da to pot ni imel obutih “Crox-ov”, pač pa športne Adiddas copate.
Skladba novega albuma “Into The Wild” z naslovom I’m Ready je odlična izbira za otvoritev. Je čvrsta, je popadljiva in prava uravnilovka med tipično Heep melodiko komponiranja ter rockovsko udarnostjo. V vsem prava pozitivna energetska vibracija se drži te skladbe. Prav tako ne zahteva hudih pretegov vokalne artikulacije, zato služi Bernieju kot odlična začetna iztočnica za ogrevanje glasilk. Takoj za njo udari klasika Return To Fantasy in pobje delujejo še bolj vzneseno ob izvajanju zahtevnih večdelnih vokalnih napevov s katerimi tvorijo presunljivi, dobro znani harmonični Uriah Heep “obroč” ob Berniejevem vokalu. Tu je enkrat več nepozabna klasika Rainbow Demon, ki sproža draženje z mravljinci vzdolž hrbtenjače, tako odlično ga zadenejo Uriah Heep tudi v letu 2011, pa čeprav je v današnji postavi od članov “Demons And Wizards” ere v zasedbi le še Mick Box. Prekrasno dogodivščino nasledi skok na novi album in nagajivo Money Talk, premostitvena solo točka na bobnih ekstremno glasnega Russella Gilbrooka, pa služi kot uvertura v sarkastični rocker Nail on the Head, sicer prvi single in video novega albuma.
Zvok v dvorani znova enkrat več odličen. Kot vedno so tudi to pot uživale klasike Gypsy, July Morning in Look At Yourself izvedbene presežke na koncertu. Preprosto se skozi to dejstvo iskri izjemna moč in vrednost kompozicij, nastalih v zgodnjih sedemdesetih. Neverjetno je kako tudi po več kot štirih dekadah učinkujejo še vedno sveže, unikatno, grabežljivo, resnično v vsej svoji esenci in odrski magiji.
Znova polno učinkovanje. Skupina v super formi, odličnem razpoloženju in rezultat je še eno nepozabno druženje z njihovo magijo in unikatom glasbene esence. Mick Box s svojimi gestami hindujskega guruja, s turkiznimi prstani in zapestnicami, z obveznim kazačok korakom med solažo v July Morning in trenutkom, ko upihne namišljeni plamen na kitarskem vratu ob koncu solaže raztogoteno urezane skladbe čokatega Heep riffa Look At Yourself.
Ni umika! Heep so z nastopom v Ternitzu zaključili tridnevno mini avstrijsko turnejo, obsežne nove evropske turneje, ki je skoncentrirana pretežno na obiske Nemčije. Posamično se prikrade vanjo le nekaj skokov v države Beneluksa, tu je švicarski Prateln, poleti pa častitljivi gospodje načrtujejo že nadaljevanje promocije novega albuma “Into The Wild” na severno ameriških tleh. Brez skrbi. Kmalu se vrnejo na staro evropsko celino. Če ne prej, v pozni jeseni letos. Uriah Hep doživljajo pravi razcvet. Album “Into the Wild” je manifest izredne zrelosti, ki pa skozi svojo esenco seva tudi po več kot štiridesetih letih neukročeno kreativno slo, mladostniško navdušenje in pristni entuzijazem, resnično predanost glasbi in nad vsem, izredno srčnost! Uriah Heep ostajajo svojevrstna odrska atrakcija, ki ne pozna korozije!
fotografije: Aleš Podbrežnik
Setlista
1. Intro 2. I’m Ready 3. Return To Fantasy 4. Stealin’ 5. Rainbow Demon 6. Money Talk 7. Drum solo 8. Nail On The Head 9. The Wizard 10. Into The Wild 11. Gypsy 12. Look At Yourself 13. Kiss Of Freedom 14. July Morning 15. Lady In Black —dodatek— 16. Free N’ Easy 17. Bird Of Prey 18. Easy Livin’
Galerija slik
