Avtor: Rok Klemše
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Kino Šiška / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 02.02.2012
Število obiskovalcev: 500
Cena karte: 0,00€ (brez vstopnine!)
Najbolj aktivna domača koncertna organizatorja Dirty Skunks sta upihnila deseto svečko! Pred točno desetimi leti sta v Orto baru organizirala svoj prvi koncert na katerem so zaigrali Sarcasm, Expulsion, Nabiska in Distortion. Zgodba, ki nadvse uspešno traja še danes se je začela. V desetih letih sta Dihurčka organizirala preko 300 dogodkov in v Slovenijo pripeljala bende za katere smo lahko le sanjali, da jih bo kdaj moč videti na naših odrih. Po spominu lahko ta trenutek naštejem le Atheist, Cynic, Pestilence, Count Raven, Saxon, Iced Earth, takih bendov pa je bilo še na desetine!
Desetletnico delovanja sta tandem Črt in Matej obeležila z velikim koncertnim dogodkom v Kinu Šiški, še pred začetkom glasbenega programa pa se je na platnu odvrtelo lepo število humornih napovednikov koncertov in odlični mini dokumentarec Dekada smrada, ki je nastal pod režijsko taktirko sodelavca Dihurčkov, Gospoda Gorjanca in ogled katerega močno priporočam.
Zastor se je po koncu dokumentarca dvignil in za njim so že stali Dead Dildo Drome, ki v svojih vrstah štejejo (nekdanje) člane zasedb Leaf Fat, God Scard in Language of Thought Hypotesis. Žanrsko se DDD gibljejo death metalom, thrash metalom in metalcorom, podobno kaotičen pa je tudi njihov nastop, predvsem po zaslugi odtrganega frontmena Roberta “Šerota” Šercerja, ki nori po odru kot Mike Patton. Inštrumentalna četverka je tehnično osupljivo podkovana in prav glasbena podoba je tista, ki je metalskemu delu DDD publike verjetno najbolj pri srcu. Kitarista tako nanizata celo nekaj brutalnih death metal riffov, večinoma pa sicer žgeta melodične pasaže, ki spomnijo na švedski melodični death metal ali novejše ameriške bende tipa Lamb of God ali Shadows Fall. Celoto odlično zaključuje resnično rušilno in precej inovativno bobnanje, v katerem ne manjka pestrih in raznolikih prehodov in topniške duple. Šero se vokalno kameleonsko poslužuje od Corpsegrinder kruljenja, preko kričanja pa do lepih, čistih (politično nekorektno: gej) vokalov. Nekoliko morda moti ravno pretirana raba lepih, boy band vokalov, predvsem zaradi pretirane posiljenosti z njimi v zadnjih nekaj letih, a ob Dead Dildo Drome se je dalo povsem mirno in z užitkom posrebati pivo in pomigati z vratom.
V bolj lahkotne glasbene vode smo odsurfali in odskejtali z ljubljansko skate punk zasedbo Backstage, ki je poskrbela za lep nostalgičen moment za tiste, ki s(m)o v metal prešaltali iz vod punk rocka. Dejansko Backstage zvenijo kot nekaj kar bi svoje mesto na šlo na založbi Fat Wreck in to v letih njenih najboljših izdaj. Prav to je verjetno tudi razlog, da so Backstage koncertno obredli že lep del Evrope in celo Južne Afrike, nalezljiv “feel good” punk rock pa je tokrat obsedel tudi oder Kina Šiške. V stilu NOFX, Lagwagon in Millencolin so Backstage nanizali kup dvo in triminutnih komadov polnih nalezljivo spevnih refrenov, melodičnih akordov, troglasnih back vokalov in nabitih s pozitivno atmosfero. Po Backstage te zlahka prime, da bi si kolena spet polomil na skejtu in v walkmana zadegal znucano kaseto Survival of the Fattest.
S toplega kalifornijskega sonca kjer smo z Backstage pili pivo na plaži smo se s Sweet Sorrow premaknili nekam kjer sonce ne posije, kjer vlada brutalen mraz in ti glavo odnese dobro naostren šus death metala. Sweet Sorrow so v zadnjem letu doživeli kar nekaj sprememb, ki pa so jih očitno še okrepile. Kljub temu, da je bend zapustil ustanovni član Ragnar Us se Sweet Sorrow ne ustavljajo, tole je bil celo eden njihovih boljših koncertov kar sem jih videl. Po odhodu Blaža “Ramiousa” Lončarja iz benda je na kitaro presedlal Marko, ki poleg agresivnega in mogočnega vokala sedaj skrbi še za sekanje s sekiro. S Perotom sestavljata dinamičen in udaren kitarski duet, ki ga dopolnjuje rušilna ritem sekcija – tektonsko Ropetovo bobnanje in basovsko rožljanje Usove zamenjave Mihe Oblišarja. Sweet Sorrow so v svojem viharnem setu odigrali predvsem komade z albuma 1000th Millenium, presenetili pa z odigranim komadom Markovega projekta Death`s Dream.
V punk vode smo se spet vrnili z legendarno srbsko punk zasedbo Trula koalicija, ki deluje že vse od leta 1986 in tako (z vmesno prekinitvijo) deluje že spoštljivih 25 let. Prve vrste je zasedlo celo nekaj irokez in energična punk publika je poskrbela, da je nastop Srbov izpadel še toliko bolje. Žal njihovega opusa ne poznam dovolj dobro, vem pa da je zasedba nastop zaključila s kultnim komadom Alkoholičarka, ki je primerno opisal vedno bolj opojno atmosfero publike (zahvaljujoč predvsem odličnemu vzdušju).
Po štirih bendih pa je napočil še čas za težko pričakovani ekskluzivni nastop norveške avantgardne black metal zasedbe Vulture Industries. Norvežani so zahvaljujoč Dirty Skunks Ljubljano izbrali kot eno izmed zgolj treh postojank ekskluzivne mini turneje na kateri se jim je pridružil Hoest iz našim logom dobro poznanih norveških black metalcev Taake. Poleg tega pa je zasedba obljubila še poseben izbor komadov s smetano na vrhu – tribute kultni progresivni zasedbi Devil Doll! Vulture Industries ta trenutek gotovo veljajo za eno izmed bolj inovativnih black metal bendov, saj v svojo glasbo vnašajo vplive Toma Waitsa, teatralnega pristopa in v veliki meri progresivne nianse našega kulta Devil Doll. Vulture Inustries so tako v dobri uri spektakularno bizarnega in odpiljenega nastopa predstavili komade z albumov The Dystopia Journals in The Malefactor`s Bloody Register, mednje pa vrnili še koščke glasbenih mojstrovin Mr. Doctorja (če se ne motim in spomin ni preveč meglen, predvsem The Girl Who Was… Death). Ni težko slišati, da je vodja benda Mr. Vulture Industriest velik fen del Devil Doll, saj njihova glasba temelji na progresivnem rocku s teatralnimi horror elementi, zavitimi v kalup norveškega black metala. Bend je v živo navdušil z odlično zvokovno podobo in pristopom, ki ga ortodoksnem black metalu nismo vajeni, odsoten je bil klišejski corpse-paint, namesto njega Vulture Industries raje sezujejo čevlje, si nadenejo bele srajce in čeznje črne naramnice. Po psihotičnim vodstvom norega frontmena Bjornara Nilsena je bend navdušil z brutalnimi black metalskimi deli in fantastičnimi epskimi deli z večglasnimi vokalnimi deli, nastop pa je v svojem stili zabelil Hoest, ki se je samo, da je prijel za mikrofon pijansko skoraj zvrnil z odra.
Dirty Skunks torej za svojih deset let nista egoistično poskrbela za žur v ožjem krogu povabljencev, temveč sta praznovanje zastavila velikopotezno in velikodušno. Pester in razgiban glasbeni izbor skupin je poskrbel za žanrsko mešano publiko, ki je v Šiški ustvarila pozitivno atmosfero in poskrbela, da je praznovanje minilo v pravem duhu. Dihurčka hvala za 300 dosedanjih koncertov, naj smrdi še vsaj nadaljnjih deset let!
fotografije: Aleš Podbrežnik
Galerija slik
