Peklenska vročica z Rage in Firewind v bifeju na Solnograškem (2018)

0 86

Lokacija: Salzburg / Rockhouse / Avstrija
Datum: sreda, 10.01.2018


Načeloma so koncertni koledarji v Januarju prazni. No letošnji, pa se je začel nekoliko drugače. Koncertnega mirovanja ni bilo torej niti v prvem mesecu novega koledarskega leta. Prva zanimiva reč, ki se je zgodila v relativni bližini Slovenije in je dišala klasično metalsko, je postanek dolgoživih hamburških heavy metalcev Rage, ki so se oglasili v salzburškem klubu Rockhouse. Vsa reč je pridobila na zanimanju zlasti ob dejstvu, da so Rage vzeli na to evropsko turnejo s seboj tudi grške power metalce Firewind, pri katerih igra kitaro sloviti Gus G, znan kot nekdanji del spremljevalne zasedbe »princa teme« (in dobre burleske op. p.) Ozzy Osbourna. Tako se je našel čas za skok na solnograško.

Ura je odbila osem zvečer, na oder stopijo avstralski heavy metal revitalisti Darker Half. Kvartet iz Sydneya, ki ga zastopajo Vo Simpson (vokal, kitara), Simon Hamilton (bas kitara), Dom Simpson (bobni) in Jimmy Lardner-Brown (kitara), nikakor ni »muhav«. Gre za skupino s konkretnimi izkušnjami, pa čeprav so vsaj v Evropi za enkrat manj znano ime na metalski sceni. V preteklosti so odre namreč delili s Queensryche, Edguy, Sonata Arctica, Dark Funeral, Children of Bodom, Nightwish, Accept, Helloween, Stratovarius in še kom, prav tako pa so v vlogi spremljevalne skupine nudili usluge začasni menjavi Roba Halforda pri Judas Priest Timu »Ripperju« Owensu, ter dvema nekdanjima Maiden vokalistoma Blaze Bayleyu ter seveda »pikantno rogati legendi s problemi« Paulu »Puta Madre Softić« Di’Annu. Bend ima za seboj tri studijske albume, vendar je šele aktualni, to je »Never Surrender«, prvi, ki je izšel tudi na evropskem trgu. V lanskem letu so fantje izdali tudi EP »Classified«, njihova pridnost in prizadevnost, pa jih je končno prinesle tudi pred oči bližnje evropske koncertne javnosti. Bend je zelo dobro uigran. Tudi pevski karakter Vo Simmonsa je bil silno dopadljiv. Visok, čist izdelan, dominanten vokal. Ob njegovem izvrstnem soliranju. Bend je bil resno angažiran in tudi Vo je pridno ogovarjal salzburško občinstvo. Lep power metal z odločno muzikalično noto in z kupom starošolskih fines, prijetna ubranost in suverenost pri rokovanju z vsem česar so se lotili. Nemara je bil le vokal nekoliko preveč tiho naravnan v zvočni sliki, sicer pa so Darker Half dostavili prijetno presenečenje za uvod v koncertni večer.

Po več kot solidnem ogrevanju z avstralskimi power metalci Darker Half je bil oder rezerviran za Firewind, ki izvirajo iz Grčije, vendar v njih delujejo sedaj pevec nemškega porekla ter bobnar belgijskega porekla. Ne glede na majhnost odra male dvorane Rockhaus je kvintet oder obvladal brez problema. Pri Firewind najbolj seveda izstopa priznani kitarist Gus G., izkušen in izredno spreten kitarist, ki je med drugim nekaj let sodeloval tudi z Ozzyjem Osbournom. Gus G. je že z otvoritveno skladbo Ode to Leonidas z aktualnega albuma Immortals dokazal, da mu forma ne upada. Resda je Gus G. dobil največ pozornosti, a krivično bi bilo, če bi zanemarili preostale člane, ki so suvereno izpeljali repertoar. Drugi izstopajoč član je tu še Bob Katsionis, ki je igral klaviature in kitaro. Ne le, da je s klaviaturami odlično podkrepil godbo s svojimi solo vložki, temveč je pomagal tudi z ritem kitaro, kakšno melodijo pa je zaigral tudi skupaj z Gusom. Ritem sekcija je bila solidna, za power metal bi lahko pokazala kaj več, vendar je kot celota dobro delovala. Trenutni vokalist Henning Basse je solidno odpel material skupine, barva vokala sicer ni najboljša, a njegova karizmatičnost in energija dodata na vrednosti. Firewind so se v grobem sprehodili skozi svojo kariero. Poleg obveznih novitet je bil odigran prepoznaven z vsakega albuma, tako da je skupina odigrala nek smiseln best of. Za piko na i se je pri zadnji skladbi Gus G. sprehodil med publiko, kjer je še zadnjič postregel z virtuozno solažo. Firewind v power metalu ne predstavljajo nekaj novega, kar ne pomeni, da si ne zaslužijo pozornosti. Skupina ima odličen smisel za melodiko in nalezljivost. Poleg tega pa imajo izdelan odrski nastop, čez uigranost pa tudi ni kaj za poreči. 

Po nastopu Firewind se je strnjena četa vroče razbeljenih glav, ki so norele med njihovim koncertom, občutno zdesetkala. Niso odšli iz prvih vrst le na čik. Po čiku so se namestili kar nekje bolj v ozadju prizorišča, ali ga celo zapustili. To je dokazovalo, da so to pot bili za obiskovale koncerta v Salzburgu prva atrakcija oziroma izbira, pač Friewind. Pa vendar. Še vedno se sučemo okrog številke stotih obiskovalcev sredi »tunelskega« bifeja na solnograškem, ki sicer v marsičem spominja na dunajski Viper Room, kjer smo zanimivo, gledali prav Rage v decembra 2015, ko so v isti postavi, izvajali v živo cel klasični album »Black In Mind«.

Petru »Peavy« Wagnerju, neizpodbitnemu poglavarju skupine, se leta nekoliko poznajo le na vokalu. Ta se je z leti odebelil in znatno znižal. Peavy ohranja in vzdržuje zagon ter vnemo in kapo dol legendi hamburškega heavy metala, da se mu sploh še ljubi ukvarjat s prenovljenimi Rage v novih časih. To je namreč bend, ki je v metalskem poslu resnično izkusil prav vse in Peavyju se resnično ni treba dokazovati. Prav nasprotno. Mož uživa v novi situaciji in svoji koži. Uživa v igranju in uživa v novi ekipi, v novi glasbi, za nove čase, ki jo Rage predstavljajo na odrih. »Seasons of the Black« je aktualni novi studijski album skupine, ki je tako prejel v koncertnem repertoarju legendarne skupine tudi največ pozornosti. Nova člana zasedbe Marcos Rodriguez (kitara) in Vassilios “Lucky” Maniatopoulos (bobni), sta med nastopom dokazala, da sta s Peavyjem še bolj zrasla in celotna izvedba je dostavila še bolj prepričljivo izkušnjo v primerjavi z nastopom skupine na Dunaju decembra 2015. Lucky in Marcos sta delovala še bolj suvereno, bolj pretanjeno, natančneje, odločneje in še bolj osredotočeno v vseh dejanjih. Nastop je bil tako še bolj kompakten in izveden na višji ravni, glede na Dunajsko izkušnjo. O Peavyju ne gre izgubljati besed. Živa legenda poseduje še vedno tisto karizmatičnost ob kateri mu ljubitelji skupine jedo iz roke. Ob tem seveda ni pozabil zabavati občinstva tudi z dodobra zvrhano mero humorja. Mož je seval vedrino in bil vseskozi zelo dobro razpoložen ter židane volje.

Po pričakovanju se je bend osredotočil pretežno na novi material, pri čemer je ero s Smolskim skoraj v celoti ignoriral. Izjema je bila le silno spevna in grabežljiva (preprosteje strukturirana) Straight to Hell. Popestritve koncertnega večera so to pot dostavile izvedbe treh skladb in sicer:  naslovna skladba albuma »End of All Days, pa Nevermore iz albuma »The Missing Link« ter »XII« presenečenje imenovano Turn the Page. Bend je zadržal v set listi tudi »Black in Mind« skladbo Price of War, Sent By the Devil pa velja še vedno za eno najmočnejših kompozicij (prav tako iz albuma »Black in Mind«). Novi material se izvrstno veže prav na prvo ero devetdesetih, kot tudi na osemdeseta, pri čemer pa so Rage pri časovnem potovanju skozi diskografski opus prišli najdlje v leto 1989, ko so v sklepnem delu koncerta, že skoraj obvezno morali zaigrati Don’t Fear the Winter.

Da časi za Rage že davno tega niso več rožnati in da je bend po razhodu Wagnerja in Smolskega izgubil precej na koncertni, kot tudi komponostični privlačnosti, pa potrjuje dejstvo, da so morali Rage ob koncu vplesti v svoj repertoar še dve priredbi  in sicer Heaven And Hell (Black Sabbath) ter Holy Diver (DIO). S tem so nekako uspeli zadrževati publiko ob sebi, vse do konca svojega nastopa. Ob dejstvu da obe novi plošči tria v prenovljeni zasedbi, zadržujeta vso kvaliteto in privlačni stik s prvo polovico Rage kariere devetdesetih let. 

besedilo Firewind: Primož Nolvak
besedilo Darker Half, Rage: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik

FIREWIND:
1. Leonidas
2. We Defy
3. Head Up High
4. Few Against Many
5. Between Heaven And Hell
6. World On Fire
7. Fire And the Fury
8. Wars of Ages
9. Lady of A Thousands Sorrows
10. Mercenary Man
11. Tyranny
12. Falling To Pieces

RAGE:
1. Justify
2. Sent BY The Devil
3. From the Cradle to the Grave
4. My Way
5. Nevermore
6. Seasons of the Black
7. End of All Days
8. Turn the Page
9. Straight To Hell
10. Price Of War
11. Blackened Karma
12. Don’t Fear the Winter
—dodatek—
13. Higher Than The Sky


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki