Lene kosti – znova na pohodu! (2008)
Datum intervjuja: 09.11.2008
Lene kosti. Vam to ime kaj pove? Bili so, ko je bil heavy metal mlad. Pred njihovimi energičnimi nastopi so nekoč bežale skupine, saj so Lene kosti sleherno med njimi “do golega olupile” ter pometle z odra, kadar so se znašle v njihovi družbi istega večera na odru. Russian Girl je pravo čtivo potentnega boogie rocka skrižanega s 5. hitrostno prestavo stare okostenele heavy metalske arogance, ki jo ob čvrsti riffovski vožnji bratov Kavaš v skupini uteleša zlasti visoko karizmatična pojava pevca Milana Krušiča.
Od kod sedaj ta nenaden preklop na “že davno” pokopane Lene kosti, boste vprašali? Hja, letos poleti so pogledale iz zemlje in se spravile v nov življenjski pogon, katerega krona je bil “come back” nastop skupine v Ljubljanskih Novih Jaršah, kjer so fantje v postavi brata Marc (kitara) in Giovanni Kavaš (kitara), Janez Dagarin (bas kitara) in Igor Kremenšek (bobni) praznovali 30. obletnico ustanovitve skupine. Ob tem dogodku ni ostal ravnodušen niti Milan Krušič, ki se je tistega večera nahajal pod odrom koncerta skupine. Fantje, ki so ga med koncertom pod odrom opazili, so ga povabili da odpoje skladbo Russian Girl. Krušič se ni pustil prositi dvakrat in magija je bila rojena znova. Lene kosti so svojo združitev na čelu s pevcem Milanom Krušičem potrdile še enkrat sredi oktobra 2008 z nastopom v Ivančni Gorici.
O ponovno odkriti strasti do nastopanja in pisanja glasbe, pa o vseh neizpetih radostih ki nam jih Lene kosti še kako debelo dolgujejo, po vseh teh letih glasbenega mirovanja, sva razdrla s pevcem Milanom Krušičem par besed…
RockLine: Kako je prišlo do ponovnega rojstva Lenih kosti?
Milan: Med nastopom v Novih Jaršah. Fantje so na odru preigravali skladbe zasedb Status Quo, ZZ Top, Rolling Stones, sam pa sem se nahajal med publiko pod odrom. In povsem nepričakovano je prišlo z odra povabilo, da se pridružim fantom na odru ter odpojem skladbo Lenih kosti Russian Girl. Reakcija ljudi je bila burna, ko so me videli.
RockLine: Ali ste se prej kaj menili, ste vedeli, drug za drugega, ker reč, kako se je to zgodilo – ti pod odrom oni na odru in potem… Način, kako se je to zgodilo deluje namreč kot zelo dober “boom” scenarij, pri takšnih in podobnih “come back-ih” skupin?
Milan: Seveda smo se prej videli. A na koncert sem prišel zgolj zato, da si ga ogledam in nič več, v naprej ni bilo domenjeno, da bi pel in da me bodo poklicali med koncertom na oder. In potem je sledilo vabilo naj se pridružim skupini za prvi večji koncert, ki bi se moral zgoditi čez nekaj mesecev. Fantje so potrebovali pevca. Tako sem se skupini na vajah priključil že en mesec pred tem nastopom. Vse se je odvijalo zelo spontano in kar naenkrat sem znova pristal pri Lenih kosteh. Tako smo nastopili na Rulstocku v Stični pri Ivančni Gorici, kjer so bili ljudje nad nastopom vidno navdušeni.
RockLine: To je bil ravno v tistem času, ko so The Drinkers organizirali fešto za svojih prvi 15. let, oktobra enkrat? Milan: Da. V bistvu The Drinkersov ni bilo, tako da smo mi na koncu odigrali vlogo headlinerja. Odigrali smo 8. komadov, poleg naših skladb še priredbo Judas Priest Diamonds & Rust, v akustični izvedbi.
RockLine: Kaj pa za naprej, imate kaj “špilov” potrjenih?
Milan: 20. decembra igramo v klubu Gromka na Metelkovi v Ljubljani, skupaj v paketu še z dvema skupinama. To bo v bistvu naša predpriprava za nastop pred koncertom Grave Digger v Ljubljani, v začetku februarja prihodnjega leta.
RockLine: Ohoho, pred Grave Digger, čestitke! Kako vam je to uspelo?
Milan: Z Grave Digger nas povezuje posebna zgodba. S kitaristom Mannijem Schmidtom sva velika prijatelja in ko je ta zvedel, da sem bil nekoč v skupini, si je želel slišati komade Lenih kosti. Bil je navdušen in tako nas je povabil, da odpremo koncert Grave Digger v Ljubljani.
RockLine: Oprosti Milan, ker te prekinjam a se mi zdi tole zelo pomembno. Ko si ravno Grave Digger omenil je zanimivo. Oni so vaša generacija in hecno je da Slovenija nima več heavy metal skupin te vaše generacije. Izumrle so. Pomaranča so pod rušo, Turbo tudi… Naposled ste se združili znova Lene kosti. Menim, da je zelo pomembno, da ste se spet pojavili, saj ste s tem vrnili kontinuiteto rock in metal glasbi v Sloveniji. Metal je močan pri nas, a tvorijo jo v glavnem bendi, ki so v povprečju stari med 20. in 25. let. S ponovnim pojavom Lenih kosti, pa je tako tudi spet bolj zrel in izkušen, lahko bi rekel da ste legende…
Milan: No, jaz Lenih kosti ravno ne bi klasificiral za legende. Preprosto smo začutili, da lahko po tem dolgem času odsotnosti, ljudem še marsikaj ponudimo. V času naše največje priljubljenosti, materiala ni bilo tako lahko posneti, kot danes. Ker današnja tehnika ta segment poenostavlja, tako računamo, da bomo izdali spomladi prihodnjega leta ploščo. 7. skladb je starejših, te bodo odigrane in posnete ponovno. Doslej so Lene kosti izdale le kaseto “Park Bar”, to še s pevcem Bobijem. Razmišljali smo, da bi te demo posnetke dodali k izdaji kot bonus CD.
RockLine: Torej kombinacija starega in novega, ne?
Milan: Računamo, da bi dodali k tej izdaji tudi 5. povsem novih skladb. Naj dodam tudi to, da je Manni Schmidt iz zasedbe Grave Digger izjavil, da z veseljem prispeva nekaj solaž za naš material. V zasedbo se je vrnil tudi originalni bobnar Igor Kremenšek, mož ki se je včlanil v skupino že leta 1978, saj se je bobnar “Animal” preselil v Avstralijo.
RockLine: Potrebujete čim več nastopov.
Milan: Normalno. Zaenkrat nimamo veliko materiala, tako da nastopamo skupaj v svežnju s po več skupinami hkrati na en špil, tako da zaenkrat ne moremo nastopati na samostojnih koncertih, vendar pa se bo to spomladi prihodnjega leta spremenilo. Drugače pa smo že prejeli posamezne ponudbe s Hrvaške npr. Zagreb, pa Osijek. Potem biker’s festivali tako v Sloveniji, kot tudi na Hrvaškem npr. Umag in Vrsar, prispele pa so ponudbe tudi za špile v Srbiji. To bi bili klubski špili, štirje špili. Lahko pa že napovem da smo prihodnjega leta povabljeni v Stuttgart, kjer bomo nastopali na jubilejnem koncertu še ene legendarne metalske zasedbe, katere, pa naj ostane zaenkrat še skrivnost.
RockLine: Ste že našli novega basista?
Milan: Zaenkrat nam pomaga Davor Kastelec, sicer pa iščemo nekoga, ki bi se za stalno pridružil naši skupini. Z Janezom Dagarinom smo se razšli v prijateljskih odnosih, želimo mu vse najboljše za naprej. Je super glasbenik in si zato ne upam niti podvomiti, da si v prihodnje ne bi mogel najti ustreznega, zelo dobrega benda. Davorja smo povabili v skupino in to vabilo je z veseljem sprejel. Davor bo z nami igral tako dolgo, dokler ne najdemo stalnega basista, zelo verjetno pa nam bo pomagal tudi pri delu v studiu. Nemara bo moral odigrati vse base za novi material., v kolikor ne najdemo prej stalnega basista.
RockLine: Kako občutiš svoj povratek na prizorišče, če ga primerjaš s preteklimi izkustvi Lenih kosti na prelomu osemdesetih v devetdeseta?
Milan: Ogromna razlika je. V tistem času smo bili trije ali štirje bendi. Ob tem ni šlo za rivalstvo. Šlo je v bistvu za negiranje drug drugega. Sedaj pa je pravo malo morje skupin na sceni. Vsaka od teh ima svoje veze, poznanstva, povezave. Več je klubov, precej lažje je priti do “špilov”. Razlika je tudi v tem, da ti “internetna” doba omogoča, da si odpreš “MySpace” stran in ljudje te spoznajo. Ni ti nujno treba iskati nek prostor v časopisu, kjer bi ti namenili par vrstic. No, ko že ravno omenjam “MySpace”, moram povedati tudi to, da prejemamo trenutno izredno pozitivne vibracije iz področja bivše Jugoslavije, zlasti iz Hrvaške, Srbije in Bosne. Še posebej s Hrvaške in menim, da glede nastopanja Lenih kosti, ne bo nikakršnega problema. Torej ljudje niso pozabili na Lene kosti.
RockLine: Glasbene niše, ki jo zavzemajo Lene kosti sploh ni, tako da imate tudi po tej plati na sceni lepo prednost.
Milan: Nek glasbeni kritik je pred leti dejal za Lene kosti, da smo edini bend na svetu, ki je uspel zmešati grobo formo boogie rocka z heavy metalom in da smo v tem unikatni. In s tem se popolnoma strinjam. Nismo ne klasični heavy metal ne boogie rock n’ roll, ampak nekje vmes. Pozna se tudi to da sta oba naša kitarista velika oboževalca skupin ZZ Top, Status Quo, AC/DC, jaz sem pa naravnan bolj “heavy”. Na MySpaceu smo opredeljeni, kot n.w.o.b.h.m., ker se držimo te klasične ikonografije. Me bomo izumljali 20 minutnih komadov. Naše skladbe bodo narejene na šus, na riff, na vžiganje s prve. Tudi Lemmy od Motorhead stalno zatrjuje da Motorhead niso metal, pač pa rock n’ roll, mi smo pa boogy heavy metal rock n’ roll.
RockLine: Kako nastane komad pri Lenih kosteh?
Milan: Glasbo napišeta brata Kavaš, verze pa prinesem jaz. Jaz tudi pripravljam režijo koncertnih nastopov Lenih kosti, zadložen sem tudi do neke mere za scenografijo koncertnih nastopov. Jaz tudi rihtam bolj organizacijske zadeve, medtem ko sta brata Kavaš izključno v vlogi skladanja glasbe. I nsedaj v dobi interneta je spet vse lažje. Lažje se vse zmeniš kar se organizacije tiče, prav tako pa si lahko zelo hitro izmenjujemo zapise glasbenih vzorcev naših novih idej v mp3 obliki.
RockLine: Torej je s teboj in Lenimi kostmi sedaj v zraku mogoče čutiti nov delavni zagon, nov elan?
Milan: Definitivno. Kljub temu da iščemo novega basista nastaja nov material…
RockLine: Domnevam, da bo prvi izdaji kmalu sledila nova, povsem nov studijski album, brez retrospektivne note, če smem namigovati?
Milan: Da in kot sem že povedal. Najprej bo izšel album z nekaj novimi skladbami in starejšim materialom. Če bo šlo vse po sreči, tudi po finančni plati, bo skupina že prihodnje leto jeseni izdala album z izključno le novim materialom. Torej ta druga izdaja, naj bi prinesla tisto ploščo, ki bo pravi odsev tistega, kar ponovno združeni Lene kosti v tem trenutku so in bo odsev glasbenega stila, ki ga v tem trenutku čutimo. Torej tista prava plošča.
RockLine: Bi še kaj dodal za konec?
Milan: Pravzaprav ne. Le to, da naj nas ljudje ne zamudijo 20.12.2008 na koncertu v klubu Gromka v Ljubljani, kot tudi ne pred Grave Digger, februarja 2009, prav tako v Ljubljani.
Galerija slik
