Whips and Roses Vol.2

0 0

Izvajalec: Bolin, Tommy
Založba: SPV Records
Izid: year
Ocena: 3.5/5

Tommy Bolin. Kdo???

Za vse tiste mladce, ki zanj še nikoli niste slišali ali vam ime zveni nekako tuje naj na kratko opišem tega superkitarista, kateri je žal naš planet zapustil veliko, veliko prezgodaj. “But heroes die young!” mar ni tako?

Tommy Bolin se rodi leta 1951 in že pri svojih 20ih letih formira fusion jazz-rock-blues skupino imenovano Energy. Kasneje v skupini The James Gang na delu zamenja kitarista Joe Walsha in s skupino posname dva albuma. Leta 1975 izda svoj solo debi imenovan Teaser in sodeluje na snemanju Deep Purple albuma Come Taste The Band. V letu 1976 začne s snemanjem svojega drugega albuma Private Eyes, ki naj bi bil v osnovi dvojni album, vendar zaradi finančnih težav kasneje izide v obliki enojca. Turneja, ki sledi albumu je žal njegova poslovilna, saj pri svojih, komaj 25ih letih premine zaradi prevelikega odmerka nedovoljenih substanc, t.j. koktajla piva, šampanjca, kokaina in heroina. Za lažjo predstavo, kako je vse skupaj zgledalo 30 let nazaj, kliknite na sledečo povezavo: http://www.tbolin.com/audiovideo/index.html

Tokrat se pred nami nahaja Bolinov remastiran izdelek Whips and Roses 2, iz serije njegovega končno objavljenega Box seta z naslovom Tommy Bolin masters series. Omenjeni izdelek nam kar najlepše prikaže presek v Bolinov “žal prekratek” opus in je s svojima dvema bonus skladbama, album za vse prave ljubitelje virtuoso kitarskega žanra. Večina skladb na albumu je prežeta z dolgimi, eksperimentalnimi in iluzionističnimi kitarskimi particijami.

Skladbi na albumu, Homeward Strut in Sooner Or Later sta vsekakor najbolj znani vsem Bolinovim poznavateljem. Po moji oceni ravno v teh dveh skladbah Bolin pokaže vse svoje znanje in sijaj, ki ga premore. S svojim stilom igranja pa me še najbolj spominja na znani trio Taste.

Vrhunec albuma vsekakor predstavlja štirinajstminutni jam imenovan Bagitblues Deluxe, v kateri s svojo predstavo kaže tesne glasbeno-sorodstvene vezi z Jimi Hendrixom. Posebno zanimiva je njegova izvedba in uporaba slapping tehnike igranja kitare. Tako kot Jimi, tudi Tommy ni bil nič kaj nežen s svojo šeststrunko . V že omenjeni skladbi Bolin inmprovizira kot sam vrag in na koncu zaključi z nekakšno počasno južnaško blues tematiko, ki v najboljšem primeru odseva vpliv Allman Brothers Banda. Sledi skladba Lotus, ki se preko Hendrixovsko obarvanega slow blues intra, preko slideovskih prehodov, zliva v težje dele skladbe in na koncu zaključi in nadaljuje v zavijajočo Journey 2, ki ponovno predstavlja pravo poslastico za t.i. kitarske frike. Druga bonus skladba Tommy’s Got Da Blues, predstavlja zanimivo oldie blues tematiko. Skladbo sestavlja južnaško naglašeni vokal s spremljevalno honkie tonk klavirsko melodijo, obvezno podprto s pumping bas linijo v ozadju in seveda nepogrešljivo Bolinovo izvedbo parajočega kitarskega vložka. Zadnja bonus skladba in obenem zaključek Whips and Roses 2 albuma, nosi naslov Some People Call Me. Skladba zveni nekako kaotično in prazno, zvok pa kot bi prihajal iz prazne pločevinke piva. Razlog najbrž tiči v tem, da gre za neobdelan demo posnetek live izvedbe, ki je bila v osnovi posneta na en samcat mikrofon. Prikaže nam takratno Tommy Bolin atmosfero, gre pa za enostavno bluesy kitarsko skladbo pospremljeno z orgelskim in saksofonskim solom. Meni osebno ni jasno zakaj je bila omenjena skladba sploh umeščena na nabor albuma, saj jo studijsko neobdelano kričanje in žvižganje publike v ozadju docela zasenči.

Vse v enem lahko strnem, da gre za dober in poslušljiv album, namenjen pravim ljubiteljem rock kitare. Še vedno pa nosi pridih praznine, ki jo je ta mladi izvajalec in avtor pustil za seboj, ko nas je zapustil tako pre-mlad. Hočeš-nočeš se nam zastavlja obvezno vprašanje, kaj vse bi nam še lahko ponudil? Vsekakor veliko več kot nam na žalost je. Na srečo nam tako ostajata dva nova Bolinova albuma, kjer Tommy igra in sije kot pravi kitarski bog in eden izmed njiju nosi naslov Whips and Roses 2.

Seznam skladb

1. The Grind (3:25)

2. Crazed Fandango (5:01)

3. People, People (6:08)

4. Homeward Strut (3:41)

5. Sooner Or Later (4:18)

6. Bagitblues Deluxe (14:23)

7. Spacy Noodles (2:26)

8. Lotus (6:02)

9. Journey 2 (3:48)

10. Bolin`s Boogie (2:37)

11. Tommy`s Got Da Blues (9:10)

12. Some People Call Me (13:12)

Trajanje albuma: 74:32

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki