Avtor: Rok Klemše
Izvajalec: Therion
Založba: Nuclear Blast
Izid: year
Therion je ime, ki predstavlja kvaliteto. Therion je band, ki v svoji 20 letni karieri še ni izdal večjega razočaranja in vedno znova preseneča z izrednim napredkom v svojem zvoku in visoko kvaliteto tako same glasbe, vokalnega dela kot tudi besedil. Svoja death metal leta so opustili že davno v preteklosti, a tokrat so nekoliko na stranski tir postavili tudi simfonični zvok, ki je zaznamoval srednje obdobje Therion ustvarjanja, tam nekje od plošče Theli naprej. In ravno to dejstvo, da so Therion svoj razpoznavni zvok tokrat skoraj opustili bo pripeljalo do izredno mešanih kritik s strani fanov. Še večji udarec za vse fane pa je bila novica, da se osrednja figura in večinski pisec Therion materiala, Christofer Johnsson poslavlja od petja in se bo posvetil le pisanju in skladanju ter igranju kitare. Še večje je bilo tako zanimanje za naslednico odličnega dvojčka iz leta 2004 Lemuria/Serius B, še toliko bolj ker naj bi predstavljalo zaključni del trilogije. A Christofer si je tokrat premislil in zaključek prestavil nekam v prihodnost in nastala je Gothic Kabbalah. Samo ime pravzaprav bolj površnega poznavalca Therion glasbe malce zavaja, saj gre za najmanj “gotsko” ploščo skupine, ime celo nima nikakršne zveze s kakršnikoli opisom žanrske usmeritve, gre namreč za konceptualno ploščo o švedskem mistiku in preučevalcu run, Johannesu Bureusu, ter o gibanju ustanovljenem v 16. stoletju na švedskem, Gothic Kabbalah.
Dovolj mojega filozofiranja, naj preidem na bistvo. Kar težko je bilo verjeti, da bo Gothic Kabbalah dosegla odličnost leta 2004 izdanega dvojčka, Lemuria/Serius B, a ga nova dvojna plošča s kar 85 minutami odlične glasbe zlahka doseže, če ne celo preseže. Vsekakor je treba reči, da je to plošča, ki morda ne bo udarila v prvo. Potrebno bo večkratno poslušanje, da se bodo odkrile vse plasti, ki jih ponuja Gothic Kabbalah. Priznam, da se tudi meni plošča po prvem poslušanju ni zdela nič posebnega, pravzaprav me je celo razočarala, saj sem pogrešal tisti pravi Therion zvok. A namen dobre glasbe je, da ti ne ponudi vsega na prvo žogo kajne? In tudi Gothic Kabbalah po le nekaj poslušanjih zleze pod kožo in tam tudi ostane! Mogočno, čustveno, ubijalsko, magično, fantastično so pridevniki, ki mi pridejo na misel ob poslušanju tega izdelka.
Christofer je vrzel, ki je nastala po njegovi odločitvi, da bo prenehal s petjem, več kot odlično zapolnil s kar dvema vokalistoma. Vokalne naloge sta tokrat prevzela multi-inštrumentalni Snowy Shaw (Dream Evil, Mercyful Fate, King Diamond) ter Mats Leven (At Vance), ki velja za enega najboljših švedskih vokalistov, kar dokazuje tudi na tej plošči. Kaj drugega kot najvišje kvalitete od gostujočih vokalistk Katarine Lilja in Hannah Holgersson prav tako ni bilo pričakovati. To pot sta Christofer in Kristian Nieman uspela spisati ene najboljših riffov kar smo jih imeli priložnosti slišati pri Therion do sedaj, levji delež, pa je pri pisanju dodal tudi bobnar Petter Karlsson. Če seštejemo vse skupaj se nam tako tokrat Therion predstavljajo morda celo prvič kot pravi band, ne le Christofer plus ostali. Da še bolje pojasnim, tokrat Therion delujejo kot prava celota, manj je poudarka na simfoničnih delih in plošča je delo celotnega benda ne le Christoferja in kot pravi sam, je to nekaj, kar si je vedno želel.
Kaj pa sama glasba in komadi? Pravijo, da se najboljše prihrani za konec 🙂 Album ima zares veličasten, epski pridih, ki ga ne ponuja ravno veliko bandov. Čeprav so Therion rahlo skrenili s svoje simfonično/operne poti so še vedno ena najbolj unikatnih skupin v metalu, le da je tokrat slišati več rock vplivov, predvsem se zvokovno plošča spogleduje po rocku sedemdesetih. Odlično se ti vplivi vmešajo v “Tuna 1613”, uvod v katerega spomni na vokalne harmonije Queenov, zvok hammonda pa sploh doda k vintage filingu. Tudi folk elementi se odlično vmešajo, ne do take mere kot na Secret of the Runes, a še vedno toliko, da so slišni in predstavljajo odlično nadgradnjo in dodatek k nori atmosferi plošče. Sploh v “Trul”, ki z neverjetnimi kitarskimi linijami, zborovskim petjem in piščaljo, ki doda komadu pravi Jethro Tull občutek. Naslovni komad je gotovo eden boljših na plošči, takoj zleze v uho in že tu se pokaže neverjeten Matsov vokal, ki se prepleta z nežnimi ženskimi kar se pojavi na plošči večkrat. Nikakor se ne more mimo odličnih kitarskih delov, predvsem neverjetnega soliranja Christoferja in Kristiana in magičnih riffov. Pravi blagoslov za ušesa! Eden lepših komadov na plošči je gotovo “The Perrennial Sophia”, ponovno z neopisljivo norimi vokali tako moškimi kot ženskimi. S pravim Uriah Heep rockerjem postreže “The Falling Stone”, kar ni nič čudnega, saj je na plošči sodeloval tudi Ken Hensley. A brez skrbi Therion so še vedno pravi metal band, kot npr. dokaže udarna “T.O.F. – The Trinity” z odtrganimi Symphony X arpeggioti in soliranjem, le da je v tem primeru komad še bolj veličasten in mogočen kot kaj kar bi spisali sami Symphony X. Da Therion vendarle niso popolnoma pozabili na svojo simfonično stran spomni bombastična “Three Treasures” z mogočnimi moškimi zborovskimi deli in šepetanimi vložki. Kot, da ne bilo že vse to zadosti, nam Therion za sam konec postrežejo še s 15-minutnim magnum opusom plošče, “Adulruna Redivivia”. Ep v pravem pomenu besede, z noro atmosfero in številnimi obrati in prepleti.
K zares dobri plošči pripomore odlična, kristalno čista produkcija izpod prstov Stefana Glaumanna (Evergrey, Europe, Rammstein) ter ponovno izvrstna besedila Thomasa Karlssona, ki ponujajo več kot dovolj materiala za raziskovanje, za tiste seveda ki nekoliko bolj vedoželjni.
Novo poglavje v knjigi Therion je odprto s ploščo Gothic Kabbalah. Kot rečeno plošča, ki potrebuje večkratno poslušanje, a ko jo enkrat osvojiš, te tudi zasvoji. Obrabljanje plošča v predvajalniku zagotovljeno. Kako “novi” Therion zvenijo v živo, pa se bomo lahko prepričali že zelo kmalu. 31. januarja namreč skupaj z Grave Digger in Sabaton prihajajo v ljubljanski VPK Media Park. Do takrat imate še čas, da vas Gothic Kabbalah osvoji in zasvoji!
Zasedba
Christofer Johnsson – kitara, klaviature, orgle
Kristian Niemann – solo in ritem kitara
Johan Niemann – bas kitara, kitara, akustična
Petter Karlsson – bobni, kitaram klaviature, solo in zborovsko petje, tolkala
Mats Levén – solo in zborovsko petje, kitara
Snowy Shaw – solo in zborovsko petje
Katarina Lilja – solo in zborovsko petje
Hannah Holgersson – solo in zborovsko petje, soprano
Produkcija
Stefan Glaumann
Seznam skladb
CD 1:
1. Der Mitternachtlöwe – 5:38
2. The Gothic Kabbalah – 4:32
3. The Perennial Sophia – 4:53
4. Wisdom and the Cage – 5:13
5. Son of the Staves of Time – 5:10
6. Tuna 1613 – 4:21
7. Trul – 5:11
8. Close up the Streams – 3:55
CD 2:
1. Wand of Abaris – 5:50
2. Three Treasures – 5:30
3. The Path to Arcady – 3:53
4. TOF – The Trinity – 6:17
5. Chain of Minerva – 5:28
6. The Falling Stone – 4:50
7. Adulruna Rediviva – 14:36
Trajanje:
CD1 – 38:53
CD2 – 46:24
Skupaj – 85:17
