Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Ephrat
Založba: Inside Out Records
Izid: year
Ocena: 4/5
Ephrat so nova in veliko obetajoča progresivno rockovska skupina, ki prihaja iz Izraela, države, ki se ravno ne more pohvaliti z bogato tradicijo v tem glasbenem žanru. “No One’s Words” je njihov prvenec na katerem gre za prepričljivo in ambiciozno fuzijo tradicionalnih in modernih progresivno rockovskih elementov. Presenečenje nad velikimi kompozicijskimi in tehničnimi sposobnostmi te mlade zasedbe, ki je že tako zgodaj pripravila nadvse imeniten izdelek, kateri bo najbolj navdušil vse tiste, ki zavzeto spremljajo razvoj progresivnega rocka v 21. stoletju, pa ne bi smelo biti pretirano glede na to, da imajo močno mednarodno oporo s strani nekaterih že dolgo uveljavljenih glasbenih imen na področju progresivnega rocka in progresivnega metala.
Ephrat imajo prvega podpornika v Stevenu Wilsonu (Porcupine Tree, No-Man, Blackfield), velikemu mecenu vsega dobrega v sodobnem progresivnem rocku in vnetemu simpatizerju izraelske progresivno rockovske scene. Slednji je sodeloval tudi pri obdelavi zvočne podobe tega albuma. Seznam znanih glasbenih imen dopolnjujeta Daniel Gildenlöw (Pain Of Salvation, ex-The Flower Kings) in Petronella Nettermalm (Paatos), katera nastopata v vlogi gostujočih pevcev.
Ephrat na “No One’s Words” ponujajo zanimivo mešanico tradicionalnih evropskih prog rockovskih in prog metalskih vplivov začinjenih s paleto atmosferičnih orientalskih motivov, ki izvirajo iz njihovih domačih logov. Dovolj za lasten, prepoznaven zvok, ki jih na daleč loči od skandinavskih in ameriških prog revitalistov in dobro popotnica za prihodnost.
Idejni vodja, kitarist, flavtist, klaviaturist in glavni skladatelj tega kvarteta je Omer Ephrat. Slednji je svoj umotvor opisal kot “sofisticirano progresivno rockovsko glasbo, ki jo poganja občutek za rock’n’roll”. Njegovi glavni vplivi po slišanem sodeč so Wilsonovi Porcupine Tree, progresivno rockovske skupine 70-ih kot so King Crimson, Yes, Rush in Pink Floyd, metalske zasedbe 80-ih in 90-ih kot so Metallica, Megadeth in Dream Theater ter v manjši meri vplivi tradicionalne orientalske in mediteranske glasbe, povezane z Izraelskim ljudskim glasbenim izročilom. Prav slednji etno elementi dajejo njihovi glasbi tisto potrebno svežino, posebnost in vznemirljivost, ki jih loči od legije podobni glasbeni etiki zapisanih prog rockovskih skupin. Ephrat tako ves čas ohranjajo svojo specifično izraelska naravo, kjer mediteranski melos in ognjevite orientalske lestvice ustvarjajo nadvse strastno ozračje in toplino, kakršna je Skandinavcem in Američanom ponavadi povsem tuja. Zasedbo poleg Omerja Ephrata dopolnjujejo še basist Gili Rosenberg, pevec Lior Seker in bobnar Tomer Z. Slednjega poznavalci žanra že nekaj časa poznajo po njegovem sodelovanju v skupini Blackfield.
“No One’s Words” je izjemno mavrično obarvan izdelek, ki s svojo vznemirljivo atmosfero in ponudbo izjemno raznolikih motivov, ki se gibljejo od prog rocka, metala, hard rocka, elektronske glasbe (v slogu zgodnjih Porcupine Tree), pop rocka, etna in celo jazza, navdušuje od začetka do konca tako, da sploh ni občutka, da gre za prvenec. To eklektičnost lahko zasledimo že na uvodnem “The Show”, kjer se med posameznimi motivi mešajo vesoljski elektronski vzorci, nabrušene metalsko zasoljene kitarske pasaže, etno finese in zelo dobre vokalne harmonije v domeni pevca Liora Sekera.
Tudi bolj melanholično obarvan, unikatni vokalni pristop Petronelle Nettermalm na “Haze” je nadvse posrečen in ustvari odličen kontrast med posameznimi motivi. Atmosfera albuma se nenehno preliva med težjimi, mračnejšimi in svetlejšimi, lahkotnejšimi zvokovnimi paletami. Daniel Gildenlöw se v vlogi glavnega vokalista na albumu predstavi na skoraj 10-minutni “The Sum Of Damage Done”. S svojim prepoznavnim pristopom, da njihovi glasbi nek povsem drug aspekt, kar še poveča kontrastnost samih motivov ter intenzivno atmosfero. Višnjo na vrhu torte pa predstavlja več kot 18-minutni zaključni ep “Real”, kjer se prek uvodnih prog metalskih fines čuti predvsem vpliv Rush, nakar dobi skladba lahkotnejše in bol melanholične odtenke. Slednje predvsem preko vnovičnega sodelovanja z Nettermalmovo, ki svoje delo vnovič opravi z odliko.
Ephrat po tako močnem prvencu sodeč čaka še nadvse vznemirljiva prihodnost. Nedvomno gre za skupino, katere razvoj se splača kar se da nadebudno spremljati, sploh za vse, ki radi poudarjajo, da ne živijo v preteklosti in enako uživajo tako v progresivnem rocku 21. stoletja kot tistem iz konca 60-ih in 70-ih. Steven Wilson je znova potrdil, da ima izjemen občutek za odkrivanje mladih in perspektivnih progresivno rockovskih skupin, ki predstavljajo prihodnost tega nenehno razvijajočega se žanra. Omer Ephrat in njegovi nadebudni glasbeni tovariši dokazujejo, da bo ta prihodnost še kako svetla, saj odlično razumejo, kako se na unikaten način združuje odlično skladateljsko in tehnično znanje z ustvarjanjem številnih mogočnih in zapeljivih atmosfer povezanih s tradicionalnimi izročili Bližnjega vzhoda.
Zasedba
Lior Seker – vokal
Omer Ephrat – kitara,klaviature, flavta
Gili Rosenberg – bas kitara
Tomer Z – bobni
GOSTUJOČA GLASBENIKA:
Daniel Gildenlow (Pain Of Salvation) – vokal (5)
Petronella Nettermalm (Paatos) – vokal (2, 6)
Produkcija
Omer Ephrat
Seznam skladb
1. The Show
2. Haze
3. Better Than Anything
4. Blocked
5. The Sum Of Damage Done
6. Real
Trajanje albuma: 59:38
