Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Evolve IV
Založba: Progrock Records
Izid: year
Trajanje: 50:31
Ocena: 3/5
Evolve IV so nastali kot skupen projekt kitarista/klaviaturista Petra Matuchniaka in pevca/ritem kitarista Michaela Eagerja. Kasneje sta se jima pridružila še Paul Sheriff na bobnih in Jim DeBaun na basu in tako je iz projekta nastala prava skupina. To sodelovanje, tako kot pri vse več modernih rock skupin, je nastalo prek interneta potem, ko so tam iskali glasbeno sorodne duše s katerimi bi pisali in snemali glasbo, ki bi se dotikala skupnih, večinoma progresivno rockovskih vplivov.
Evolve IV po zvočni plati predstavljajo moderen prijem do progresivnega rocka vendar puščajo tudi drugi žanrom, da s svojimi elementi najdejo prosto pot v njihove stvaritve tam, kjer se jim zdi to ustrezno. Zaradi slednjega bi o Evolve IV težko govorili kot še o enih prog rockovskih revitalistih, saj se ne branijo vplivov nekaterih modernih, komercialno razvpitih pop rock skupin, ki jih v prog rock revitalizmu ni mogoče zaslediti. Poleg prevladujočega vpliva starih klasikov kot so Genesis, Pink Floyd, Yes, Rush, Marillion in Nektar se v njihovi glasbi lahko zazna tudi vpliv nekaterih sodobnih, komercialno še vedno izjemno uspešnih skupin, ki nimajo prav veliko veze s progresivo kot so denimo Radiohead, Killers, Fountains of Wayne in Coldplay. Ti vplivi so v manjšini tako, da ni razloga za strah pri vseh tistih progoljubcih, ki ne prenašajo prej naštetih ljubljencev sodobnih radijskih postaj. Matuchniak in Eager prihajata z različnih koncev Atlantika in tako mešata svoje različne glasbene vplive. Peter, ki prihaja iz Anglije, je bil v 80-ih del britanske neo-prog rockovske scene kot član skupin Janysium in Mach One in to se na nekaterih delih albuma, ki bodo všeč vsem ljubiteljem neo progresive, še kako občuti.
“Decadent Light” je njihov prvenec in zato, tako kot pri večini debitantskih albumov, ni bil povezan s kakimi velikimi pričakovanji. Po prvem poslušanju ni naredil najboljšega vtisa, a sčasoma je v ušesih le začel rasti. Na koncu je sledila ugotovitev, da Evolve IV s svojim pristopom mešanja različnih žanrov ter sodobne in retro produkcije vsekakor niso med najbolj originalnimi art rockovskimi skupinami, toda še vedno dovolj zanimivi, da zagotavljajo kar nekaj špasa vsem tistim glasbeno široko razgledanim glavam, ki ne favorizirajo zgolj določen glasbeni žanr. “Decadent Light” je solidna zmes različnih stilov od komercialnega pop rocka, prog rocka, simfonike, ambientale, jazza, vmes pa se znajde celo kakšna klasično rockovska power balada. Kdor dojema progresivni rock kot mešanje med seboj različnih glasbenih žanrov med poslušanjem ne bi smel ostati hladen, saj skupina to počne na zelo prepričljiv način.
Michael Eager dokazuje, da je s svojo barvo glasu, ki je dovolj prepričljiva za med seboj povsem različna zvočna ozadja, prepričljiv pevec. Toda še bolj prepričljiv je kot kitarist. Njegov stil igranja z obilno rabo funkovskih pasaž in slide vložkov me nekoliko spominja na legendarnega Royea Albrightona zato ne preseneča, da je na nekaterih kompozicijah zaznati kar nekaj sorodnosti z Nektar. Tudi Matuchniak blesti na klaviaturah medtem, ko mu družbo dela solidna ritem sekcija. Skupina dokaže, da gre za talentirane in tehnično visoko profilirane glasbenike. Zato ima velik potencial, da sčasoma postane upoštevanje vreden dejavnik v sodobni prog sceni potem, ko se jim bo posrečilo najti svoj unikaten zvok.
Vsem skladbam na albumu se splača prisluhniti, kar pove, da nikakor ne gre za šibek začetek, temveč za prepričljiv prvenec na katerem bodo lahko v prihodnosti uspešno nadgrajevali svoj zvok. Tiste skladbe, ki najbolj prepričajo in največ povejo o eklektični naravi njihove glasbe so ritmično nenehno spreminjajoči se “Number 16”, po jazzovsko zabeljeni “Listen Up”, romantični “Rolling Along”, kjer so prek zvoka klaviatur več kot zaznavni vplivi Fish era Marillion, odlično pa se znotraj usedejo tudi kvalitetna ženska večglasja gostje Tali Azerad, space rockovski “Saturday’s Gone”, kjer se spogledujejo s Hawkwind, zabavna “Baby Come Back”, kjer se spogleduje s countryem in klasičnim rockom in “Voyager”, ki se zaradi tehnike bobnanja pa tudi heavy rockovskih kitarskih pasaž občasno sliši kot izgubljena Rush skladba.
“Decadent Light” je zelo soliden začetek za obetavno skupino od katere se v prihodnosti pričakuje napredek pri vzpostavljanju lastnega prepoznavnega zvokovnega stila. To je album, ki bi moral v prvi vrsti najbolj navdušiti tiste ljubitelje progresivnega rocka, ki progresivo dojemajo predvsem kot mešanje njihovega najljubšega žanra z drugimi glasbenimi stili. Evolve IV se ne sramujejo uporabljati boljših elementov s strani nekaterih modernih pop zasedb, ki se sicer ne odlikujejo po glasbeni inovativnosti, kar jim je prav tako treba šteti v dobro, saj to njihov zvok samo dodatno obogati in jih loči od danes prevladujočega prog revitalizma. To sozvočje med Eagerjevimi, bolj modernimi glasbenimi vplivi in Matuchniakovimi neo-prog koreninami je dobra popotnica tudi za nadaljevanje njihove kariere. Največja kvaliteta tega izdelka pa je ta, da po začetnih zadržkih, zelo hitro zraste v poslušalčevih ušesih in osrednji aranžmaji še zlepa ne izginejo iz njegovih zavednih receptorjev. Evolve IV so zato na dobri poti, da sčasoma zrastejo v eno izmed boljših sodobnih art rockovskih skupin.
Zasedba
Michael Eager – vokal, ritem kitara
Peter Matuchniak – kitara, klaviature
Jim DeBaun – bas kitara
Paul Sheriff – bobni
Produkcija
Peter Matuchniak
Seznam skladb
1. Number 16
2. War
3. Listen Up
4. Judgment Day
5. Rolling Along
6. Saturday’s Gone
7. Must Have Been The Future
8. Baby Come Back
9. Voyager
10. Write
11. Goodbye
