Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Rutherford, Mike
Založba: Charisma Records
Izid: year
Trajanje: 51:28
Ocena: 4.5/5
Kitarist in basist Mike Rutherford je eden izmed tistih legendarnih glasbenikov, kateri ne potrebuje kake obsežne predstavitve. V srca vseh ljubiteljev progresivnega rocka pa tudi pop rocka se je za vse čase zapisal predvsem kot ustanovni član prog rockovskih velikanov Genesis. Poleg klaviaturista Tonya Banksa je bil edini član te legendarne skupine, kateri jim je ostajal zvest v vseh njenih verzijah. Mike se je s svojo inovativno rabo Rickenbacker bas kitare prvotno uveljavil kot eden najbolj cenjenih basistov znotraj progresivnega rocka. Občasno je sicer uporabljal tudi 12-strunsko kitaro, a v vlogi glavnega kitarista se je znašel šele po odhodu velikega virtuoza Stevea Hacketta. V tem prelomnem obdobju, ko so Genesis postali trio, je dobil priložnost za razcvet svojih kitarskih sposobnosti in čeprav nikoli ni postal virtuoz Hackettove franže, je oblikoval prepoznaven slog z obširno rabo preprostih, a melodičnih kitarskih fraz.
Manj znano je, da je imel Mike pred formacijo lastne, super uspešne, pop rockovske zasedbe Mike & The Mechanics s katero je še dopolnil izjemen uspeh z Genesis, kratkotrajno solo kariero. Prvo poglavje njegove samostojne kariere predstavlja “Smallcreep’s Day”. Ta izdelek se v vseh pogledih ponaša z naslovom enega izmed najboljših del v izvedbi kateregakoli rednega ali nekdanjega člana Genesis. Zvočno-produkcijska odličnost tega projekta pravzaprav ni veliko presenečenje, saj je imel Mike kot skladatelj od nekdaj priostren občutek za pisanje kompaktnih skladb z nalezljivimi melodijami, katerih na albumu ne zmanjka.
Za uspešno realizacijo je moral poiskati samo ustrezne sodelavce, kar se mu je v vseh pogledih popolnoma posrečilo. Poleg Anthonya Phillipsa, starega pajdaša iz časov Genesis in njihovega originalnega kitarista, kateri je prispeval vse klaviaturske delnice in spoštovanega priložnostnega tolkalista Morrisa Perta, je k sodelovanju pritegnil tudi kralja priložnostnih bobnarjev Simona Phillipsa (kasneje je zaslovel predvsem kot član skupine Toto). Veliko odkritje pa je predstavljal mladi pevec Noel McCalla (kasneje Manfred Mann’s Earthband), ki je s svojim strastnim petjem, polnim globokih čustev, dokazal, da poseduje izjemen vokalni talent. V McCalli je Mike odkril tako rekoč idealnega pevca za čustveno visoko obogateno interpretacijo njegovega združevanja pop rockovske melodike in tradicionalnih simfo prog okraskov.
Mike je s “Smallcreep’s Day” ustvaril zanimiv hibrid med simfoničnim prog rockom in melodičnim rockom s čimer je ustvaril svojstveno slogovno mešanico, katero dandanes ponavadi pojmujemo kot neo prog rock. Album je kot tak zelo privlačen za vse ljubitelje dostopnejših oblik progresivnega rocka. Posamezni aranžmaji so vrhunsko izdelani ter vsebujejo številne antemične refrene, katerih se ne bi sramoval noben AOR band tistega časa. Za številna pastoralna vzdušja poskrbi naveza Mikeove prefinjene rabe akustične kitare ter nežnih sintetizatorskih harmonij v domeni Anta Phillipsa. Slednji je Mikeu povrnil uslugo za sodelovanje na njegovem prvem solo albumu “The Geese & the Ghost” (1977).
“Smallcreep’s Day” je presenetljivo (v času, ko koncepti niso bili več popularni) zastavljen kot konceptualni album. Njegov koncept se oplaja na istoimenski mračni surealistični noveli, katero je napisal britanski pisatelj Peter Currell Brown. Fabula je surealistična satira na moderno življenje v visoko industrijski kapitalistični družbi. Osrednji lik Pinquean Smallcreep, preplašeni, plešasti in pretirano skromni možakar srednjih let, že vrsto let od zore do mraka opravlja delo nižjega uradnika v ogromni tovarni s številnimi oddelki v obliki labirintov. Osamljeni Smallcreep je zadolžen za razvoj delovnih avtomatov. Nekega dne po naključju odkrije poseben avtomat prek katerega se prestavi v vzporedni svet sredi katerega se srečuje s kopico nenavadnih likov. Njegovo puščobno življenje nenadoma počasi začne dobivati nek smisel. Kljub temu ni popolnoma prepričan ali je vse to resnično ali pa se samo dogaja v njegovi glavi kot obrambni konstrukt njegove neizmerne osamljenosti. Zgodba se zaključi z vprašanjem ali obstaja možnost svobodnega izbora ali smo vsi le koleščki v gromozanskem korporacijskem ustroju.
Osrednji del albuma je sestavljen iz venčka skladb, katere predstavljajo osrednjo fabulo novele, medtem ko se preostale stvaritve prav tako navezujejo na dele omenjenega koncepta, vendar med njimi ni zaznati tesnejše medsebojne zvočne povezanosti. Izvrstne melodično rockovske anteme s pečatom simfonike najdemo v stvaritvah kot so “Moonshine”, “Time and Time Again”, “Romani” in “Overnight Job”, kjer lahko občudujemo predvsem Mikeov talent za polaganje melodičnih kitarskih fraz in sočnih bas linij, Noelovo bravurozno in visoko čustveno petje ter Simonovo karakteristično bobnarsko dinamiko. Antove simfonične klaviaturske harmonije v navezi z Mikeovimi kitarskimi pasažami zagotavljajo tisto ustrezno ravnovesje med simfo prog rockovsko eteričnostjo in čistim arena rockovskim pompom (ali, če hočete, ekscesom). Na nekaterih stvaritvah, kot je akustično usmerjena power balada “Every Road”, lahko zaznamo tisti pristni pastoralni šarm, značilen za Mikeovo pa tudi Antovo zvokovno tradicijo. Preostala dela, ki so med seboj združena v naslovni koncept, predstavljajo nekoliko kompleksnejše stvaritve s številnimi nepričakovanimi preobrati v katerih je veliko veseljaških simfonično rockovskih sekcij pa tudi nekoliko mračnejših in izrazito melanholičnih trenutkov. Osebna vrhunca najdem v očarljivem inštrumentalu “Out into Daylight” ter zaključni katarzični himni “At the End of the Day”, kjer Mike ob mogočnem zaledju valujočih sintetizatorjev ponudi nekaj resnično ganljivih prijemov na slide kitari.
Rutherford je s “Smallcreep’s Day” ustvaril imeniten konceptualen hibrid med progresivnim in melodičnim rockom, ki še danes navdušuje s številnimi mogočnimi antemi ter dobro konceptualno pretočnostjo. Kombinacija nalezljivih AOR napevov in številnih simfoničnih okraskov omogoča, da se album zlahka prikupi večini ljubiteljev Genesis in simfoničnega prog rocka na splošno, kot tudi tistim, ki radi občasno prisluhnejo arena rockovski pompoznosti. Album je bil ob izidu komercialno premalo privlačen za širše mase in premalo kompleksen za prog rock puriste, da bi naletel na večjo prepoznavnost, kar je škoda, saj gre za izvrsten dosežek. Na žalost nadaljevanje Mikeove samostojne kariere s podpovprečnim drugim albumom “Acting Very Strange” (1982), kjer se je želel preizkusiti v vlogi glavnega pevca, še zdaleč ni bilo tako bleščeče, zato je hitro zaprl to poglavje svoje kariere. Avantura z Mike & The Mechanics pa je bila seveda neka popolnoma druga zgodba.
Zasedba
Mike Rutherford- kitara, bas kitara
Anthony Phillips – klaviature
Noel McCalla – vokal
Simon Phillips – bobni
Morris Pert – tolkala
Produkcija
David Hentchel
Seznam skladb
1. Moonshine (6:23)
2. Time and time again (4:52)
3. Romani (5:25)
4. Every road (4:13)
5. Overnight job (5:43)
6. Smallcreep’s day (24:38)
… I) Between the tick and the tock 3:59
… II) Working in line 3:06
… III) After hours 1:46
… IV) Cats and rats (in this neighbourhood) 4:49
… V) Smallcreep alone 1:33
… VI) Out into the daylight 3:49
… VII) At the end of the day 5:36
