Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Pratt, John
Založba: Samozaložba
Izid: year
Trajanje: 60:12
Ocena: 4.5/5
John Pratt je odličen ameriški vokalist aranžer, komponist in producent, ki je prvikrat opozoril nase kot frontman uspešne melodične hard rock zasedbe Roxbury Drive iz osemdesetih. Kasneje v devetdesetih je John, kot vokalist, izdal tudi tri albume z zasedbo Firefly. Ne glede na to, da je mož zapisan ustvarjanju filmske glasbe že vrsto let, pa si je v preteklem letu vzel čas, da pobrska po zaprašenih arhivih, kjer je skrbno hranil svoje zabeležke glasbenih idej. John je imel pripravljenih 25. skladb, med njimi pa je za album prebral le 13. Najboljših seveda. Pravzaprav je bil eden ključnih dejavnikov, ki so vplivali na Prattovo odločitev, da spravi osnutke skladb do finalizacije in kasneje na samostojni studijski faktor fascinacije njegovega dolgoletnega kolege Phila Quartarara, sicer nekdanjega šefa EMI Records, ko je slednji ob neki priložnosti prisluhnil idejnim verzijam bodočih kompozicij “Turn The Page” albuma.
Ker je mož perfekcionist “z glavo in brado” ne prepušča stvarem, ki se jih loti, nikdar naključju. Na album je povabil k sodelovanju kopico renomiranih glasbenikov, ki sodelujejo s prepoznavnimi izvajalci. Če naštejemo le nekatere med njimi: Cher, Toto, Tom Petty, Black Crowes, Vixen, Greg Rollie (ex-Journey), Don Henley (Eagles), Jean Luc Ponti, Foreigner. Zaključni miks je prepustil Pratt svojemu dolgoletnemu kolegu Ryanu- Grenee-u, s katerim sta nekoč skupaj sodelovala znotraj zasedbe Roxbury Drive. Grenee je zloščil vse detajle do polnega leska v zvočni podobi albuma. Visok pedigre, k i ga uživa Grenee je potrdilo tudi dejstvo, da je prav v času miksanja albuma “Turn The Page” možakar prejel prestižno nagrado v kategoriji “producent leta 2011” serije Los Angeles Music Awards.
“Turn The Page” je album, ki vseskozi sledi tanki nevidni glasbeni razmejitvi med melodičnim rockom in pop-om. Nagibanja tehtnice v prid enemu in drugemu žanru so nenehna na albumu. Refren skladbe Yin Yang je primer, ki je podedoval največ rockovske konture izmed skladb albuma. Osnovni ritmi so občasno izdatno podloženi z aktivnimi podritmi tolkal, bas kitara je umerjena na pravšnji jakosti, kjer čutiš toplo, organsko pulziranje in čvrsto nogo. Vpetost organskih – akustično zvenečih kolažev daje albumu tisto zaključno konturo popolne perfekcije. Kontrastiranje med vodilnimi melodijami skladb je v niansah izredno, stopnjevanja vzdušja s crescendom v refrenu so pretkano izvršena in delujejo v polni funkciji takšnega namena.Pratt ki včasih z barvo glasu spomni na Danger Danger vokalista Teda Poleya, deluje v intereprertaciji čutno, intimno in polno osebno izpovedno. V domeni tistega, kar zahteva sleherni samostojni studijski album, kadar je njegov nosilec glasbenik in ne skupina.
Pestra kopica odličnih glasbenikov dodaja tej pop in rock magiji prepoznavni dotik izvrstnega instrumentiranja, ki namiguje na to, da bi se v kanček “razširjeni” različici osnovnega izhodišča glasbenih usmeritev albuma, zelo dobro ti akterji sporazumeli tudi, v kolikor bi bili pahnjeni v dodajanje blagih jazzovskih začimb osnovnemu jedru kompozicij. Nemara se to odlično sporazumevanje gradnikov zvoka najbolj intenzivno in optimalno izrazi prav v zaključni svečani baladno uperjeni Still Here, ki poseduje enkratno stopnjevanje drama vzdušja, skozi razgibani aranžma, podžgana z vključkom godal, odličnim izplenom prehodnih okraskov kitarske igre, kakršnih se ne bi sramoval niti maestro Neil Schon (Journey, jasno poudarjenim karakterjem spremljave klasičnega klavirja, okusno vpetimi harmonijami spremljevalni vokalov, ki kreirajo vrhunec albuma, prav ob njegovem zaključku!
“Turn The Page” je vedno poslušati tako, da si zanj vzamete čas, saj je primer doseganja zvočne studijske perfekcije, prelite iz osnovnega karakterja aranžmaja komponiranja. Nikjer nobene pretencioznosti, le iskanje idealnega razmerja, sobivanja v ekvilibrijumu posameznih gradnikov, polno zgoščene trodimenzionalne zvočne slike, kristalno slišnih nijans bogate zvočne palete, ki mu kraljuje seveda izpovedno globok, oseben karakter Prattove odlične vokalne interpretacije. Pratt ne sodi med tehnično najbolj dovršene vokaliste, a to ne igra vloge, vse dokler deluje njegova interpretacija, posebne barve glasu, v nizanju občutij pristno in resnično. In ravno realizacija slednjega, prinaša temu albumu največ zmagovitih točk. “Turn The Page” je album pisan na kožo gurmanom melodičnega rocka.
Zasedba
John Pratt – vokal, klaviature
John Thomas – kitara
Ron Wikso – bobni
Wally Minko – klavir
Michael Alemania – klaviature
Lance Morrison – bas kitara
Chris Trujillo – tolkala
Angela Alemania – spremljevalni vokal
Deena Russo – spremljevalni vokal
Kira Alemania – spremljevalni vokal
Ira Glansbeek – čelo
Erlinda Romero – violina
Justin Pratt – violina
Produkcija
Ryan Greene
Seznam skladb
01. Take Me There
02. Searching For the Answer
03. Turn the Page
04. Never Said Goodbye
05. Naivete’s Ball
06. Forgive Me
07. If What It Takes
08. Trust Your Feelings
09. One Silent Voice
10. I Will, You Won’t
11. Hold Me
12. Yin Yang
13. Still Here
