Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Running Wild
Založba: SPV Records
Izid: year
Trajanje: 50:16
Ocena: 3/5
Running Wild sodijo v ligo skupin, ki so korenito razširjale izročilo tevtonskega evro heavy metala, ki je šel ob družbi nemških skupin Rage, Grave Digger, Helloween,… vzporedno razvojno pot kmalu po metal bumu v Veliki Britaniji, ko je vzniknilo gibanje »novi val heavy metala Velike Britanije«. Running Wild so razvili svojstveno nabrušen heavy metal zvok, trivialno razpoznaven, svoje najboljše albume pa so izdali med letoma 1987 in 1998. Od tu dalje je kvaliteta zadnjih treh albumov močno padla, prav zadnji »Rouges En Vogue«, pa je zgolj zabil še zadnji žebelj v krsto nekdanjega ponosnega stasa in glasa te skupine, ki sicer sodi med najpomembnejše predstavnike heavy metala stare celine (nemškega metala), saj je z dejavnostjo so-utrdila status heavy metala na planetu.
Potem, ko je Rolf Kasparek upokojil leta 2009 skupino, kar je delovalo kot edina pametna rešitev, glede na padanje ugleda skupine, kot posledica bledih studijskih izdaj, pa je mož naznanil leta 2011, da so Running Wild reaktivirani in tako obljubil povsem nov studijski album.
Rock N’ Rolf ni pozabil na to kako urezati pravo kitarsko frazo. Moč, znanje in talent za postavitev dobrega riffa nosi ta glasbenik v svoji krvi. Njegov vokal se je z leti odebelili in znižal. Tudi tega »Shadowmaker« ne skriva. Še vedno je nosljav, nosi pa svojstveno karizmo, ki je pač ena osnovnih zaščitnih znamk stasa in glasa Running Wild in brez Rolfovega vokala nikakor ne gre. Album je sam po sebi zelo kvaliteten (nasploh, če odmislimo dejstvo, da stoji za njim ime Runing Wild), vendar pa ne bo osrečil tistih ljubiteljev skupine, ki prisegajo na zlati opus zasedbe osemdesetih in devetdesetih, saj nikakor ne dosega nivoja najvidnejših Runing Wild del, niti se ne more kosati z njimi. Zato je vredno ostati pri primerjavah novega albuma s preteklimi le v časovnem rangu Running Wild studijskih izdaj med letoma 1999 in 2005.
Če se osredotočimo na to obdobje in primerjamo novi album z albumi »Victory«, »The Brotherhood« in »Rouges En Vogue« je jasno, da ostaja princip pisanja kitarskih riffov podoben. Running Wild danes nikakor niso tako hitri, riffi več ne jašejo na ogrodju razbeljenega rallyja dvojne bas boben stopalke. Riffi so slečeni, odprti in v večini primerov umerjeni na ritem koračništva. Delujejo pa bolj fokusirano, precej bolje sproducirano in zategadelj mnogo bolj stvarno, kot na zadnjih dveh albumih, kar je zelo, zelo dober znak. Skladbi, kot sta I Am Who I Am (sicer hitrejša skladba albuma), ali Me & The Boys (»Rolf, halo?«!?!) delujeta v refrenskih napevih zelo naivno in pravzaprav v celoti degradirata album na nivo, da ga nikakor ne smemo primerjati z zlatim opusom skupine. Če malo pokarikiram, je fraza preoblikovanja znamenitega Treasure Island rekla »Pieces of eight« v »Piece of the Action« (naslov otvoritvene skladbe »Shadowmake«r albuma) za stanje skupine po tem kar prinaša tudi »Shadowmaker«, povsem na mestu in pove v tem oziru vse. Skladba »Into the Black« bi lahko v drugačni produkciji in ob drugačni vokalni interpretaciji bila uvrščena na kak W.A.S.P. album. Primerjave z W.A.S.P. so datirale že v album »The Brotherhood« kar torej ni nič novega za Running Wild.
Vendar pa Kasparek ni izgubil v celoti svojega piratskega moja. Riding on the Tide vsekakor nima veze s klasiko Riding the Storm, nosi pa nekaj tega prepoznavnega piratskega vibea, vsekakor tudi Sailing Fire, impresivna pa je zlasti skladba Locomotive, ki bi z nekaj več dinamita in pospeška lahko približala to točko albuma celo ob bok starejšim stvaritvam skupine (starejšim od 15. let). Najboljše delo pa je nedvomno zadnje. Skladba Dracula, ki je pravi ep in drži tanko nit novih Running Wild s klasičnimi časi skupine, ko je ta spravila od sebe magične trenutke kariere tipa Treasure Island, Blazon Stone, Battle Of Waterloo, Genesis (the making and the fall of man), Underworld,… Po ujeti energiji se seveda bolj zbliža s skladbo The Ghost (T.E. Lawrence) iz albuma »The Brotherhood«. Nosi markantno razpoznaven ornament dvojne kitarske harmonije v tercetih s katero je prepikana kitarska fraza. To je tisti element, s katerim so sicer klasični Running Wild prežeti in kar ostaja tako močno pogrešano tudi na »Shadowmaker«.
Torej. »Shadowmaker« ni slab album. Je dostojen stasa vrnitve skupine med žive, vsekakor pa ne vrača v igro tistega zloglasnega dinamita neukročenega divjaštva, ki sliši v kup s samim imenom »Running Wild«, še manj pa s klasičnimi deli skupine. Zato bodo ljubitelji te skupine na bodoče Running Wild koncerte hodili še vedno izključno zato, da slišijo klasike skupine izdane na albumih v osemdesetih in devetdesetih letih. In res je. »Shadowmaker« potrjuje, da so Running Wild pač danes drugačna skupina in da se je treba pač sprijazniti z dejstvom, da piše Rock N’ Rolf danes drugačno glasbo, ki pa je še vedno v vsem zelo kvalitetna refleksija stare heavy metal šole.
Zasedba
Rolf “Rock’n’Rolf” Kasparek – vokal, kitara
Peter “PJ” Jordan – kitara
Peter Pichl – bas kitara
Matthias “Metalmachine” Liebetruth – bobni
Produkcija
Rolf “Rock’n’Rolf” Kasparek
Seznam skladb
1. Piece Of The Action (4:25)
2. Riding On The Tide (4:18)
3. I Am Who I Am (4:51)
4. Black Shadow (5:13)
5. Locomotive (4:35)
6. Me & The Boys (5:00)
7. Shadowmaker (4:25)
8. Sailing Fire (4:14)
9. Into The Black (4:57)
10. Dracula (7:29)
