Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Justin Hayward & John Lodge
Založba: Threshold
Izid: year
Trajanje: 50:48
Ocena: 4.5/5
»Blue Jays« bi moral naslediti »Seventh Sojourn« (1972) kot osmi studijski album klasične The Moody Blues postave, vendar se je po (začasnem) razpadu legendarne skupine prelevil v skupni projekt med kitaristom/pevcem Justinom Haywardom in basistom/pevcem Johnom Lodgeom. Razkol znotraj legend simfoničnega progresivnega rocka se je začel, ko so se leta 1974 klaviaturist/pevec Mike Pinder, flavtist/pevec Roy Thomas in bobnar Graeme Edge uprli nadaljnjemu snemalnemu procesu in razdrli sodelovanje z dolgoletnim producentom Tonyem Clarkeom. Pri tem je bil najbolj neomajen in nezadovoljen klaviaturist Pinder, ki se je želel iz Londona na vsak način vrniti ‘domov’, se pravi v ZDA, kamor se je preselil kmalu potem, ko je z The Moody Blues okusil komercialni uspeh.
Že med »Seventh Sojourn« turnejo je bilo menda jasno, da bo band kmalu razpadel, saj so se nesoglasja znotraj članov samo še širila, poleg tega so bili po intenzivnih turnejah vsi skupaj že precej utrujeni. Hayward in Lodge sta Pinderja vseeno nekako poskušala prepričati, da naj vsaj sodeluje pri njunem novem projektu, ki je nastal na pobudo založbe Decca Records, vendar nezadovoljni klaviaturist, celo potem ko sta ga nekdanja tovariša obiskala na njegovem domu v ZDA, ni pokazal niti najmanjšega zanimanja.
Hayward in Lodge sta se zaradi tega odločila, da bosta »Blue Jays« posnela na ‘lastno pest’ ob sodelovanju s producentom Clarkeom, ki je pustil svoj pečat na vseh klasičnih The Moody Blues albumih in je tako odigral pomembno vlogo pri njihovih najboljših dosežkih in največjih uspehih. Med snemanjem »Blue Jays« so jim na pomoč priskočili igralec klavirja Kirk Duncan (za njim je bilo kratko sodelovanje s skupino Trapeze), bobnar Graham Deakin (znan po sodelovanju s skupino The Who in njihovim basistom Johnom Entwistleom) ter godalni trio s čimer so na »Blue Jays« zagotovili orkestralno kontinuiteto s preteklih The Moody Blues albumov, čeprav se Pinderjeva odsotnost lahko hitro zazna, saj večina simfoničnih aranžmajev ne vsebuje njegove domiselnosti in premetenosti.
V vsem drugem, razen v nekoliko drugačnih aranžerskih idejah, pa je »Blue Jays« praktično ‘izgubljeni’ The Moody Blues album s poudarkom na Haywardovih in Lodgeovih inštrumentalnih in predvsem pevskih spretnostih. Oba sta bila od nekdaj najboljša The Moody Blues pevca, ki sta pela na njihovih najbolj priljubljenih zimzelenih, zato ni presenetljivo, da med glavne »Blue Jays« odlike spadajo ravno njune fenomenalne vokalne harmonije. Mogočni orkestralni aranžmaji lepo nadgrajujejo melodično naravo vseh kompozicij na »Blue Jays«, medtem ko Haywardovi in Lodgeovi različni barvi glasu, vendar sorodna pevska pristopa zagotavljata ravno pravšnjo mero kontrastnosti. Skladateljske zasluge in pevske naloge so bile med obema The Moody Blues veljakoma nadvse demokratično razdeljene.
Večino kompozicij in besedil zaznamuje pozitivna in epska atmosfera, kar se razodene že na uvodnem »This Morning«, kjer briljira Haywardov specifični vokal ob mogočnih simfoničnih aranžmajih in presunljivih, melodičnih kitarskih pasažah. Podobnost s klasičnimi The Moody Blues je na slehernem koraku nezgrešljiva, medtem ko delo godalne sekcije ni mogoče dovolj prehvaliti. »Remember Me (My Friend)« je skupna kompozicija med Haywardom in Lodgeom, kjer se med eterično zvenečimi simfoničnimi vložki prepričljivo dopolnjujeta na glavnem vokalu in v harmonični navezi izoblikujeta hipnotično melodijo. Hayward je bil vedno najbolj cenjen kot odličen pevec, vendar s kratko, a ganljivo solažo opozori, da je bil tudi nadarjen kitarist.
Večina skladb na »Blue Jays« se nahaja v srednjem tempu in tako je tudi na »My Brother«, kjer med subtilnimi aranžmaji in prelestnimi pevskimi demonstracijami vlada spokojna in nostalgična atmosfera. »You« je Lodgeova kompozicija, kjer vnovič demonstrira svoj priostren občutek za melodičnost in ustvarjanje nalezljivih refrenov. »Nights Winters Years« je melanholična, izrazito orkestralna balada s sijajno pevsko predstavo dolgoletnega The Moody Blues kitarista in pevca. »Saved By The Music«, kjer se pred mikrofonom vnovič znajde Lodge, ima bolj izrazit pop podton, medtem ko odlično basistovo petje sredi simfoničnega veličastja doživi vrhunec v melodičnem refrenu. »I Dreamed Last Night« je še ena prelestna power balada s čarobnim ambientom, kraljevskimi orkestralnimi aranžmaji in epsko Haywardovo pevsko predstavo, medtem ko »Who Are You Now« vsebuje nekaj folk elementov na račun akustične kitare in rustikalnih godal, kar zagotavlja pastoralni ambientalni pridih.
»Maybe« je še ena perfektno aranžirana in odpeta balada na ravni nekaterih sorodnih The Moody Blues dosežkov iz preteklosti, ki še dandanes navduši s svojo nostalgično atmosfero. »When You Wake Up« predstavlja idealen zaključek albuma na katerem ni niti ene povprečne, kaj šele slabe skladbe in edini pravi minus predstavlja Pinderjeva odsotnost. Tu se Hayward nenadoma razživi z živahnimi kitarskimi variacijami, medtem ko božanske vokalne harmonije med razvejano orkestracijo zavzamejo epske dimenzije.
Bonus skladba na CD verziji »Blue Jays« vsebuje zanimivo skladbo z naslovom »Blue Guitar«, ki je leta 1975 izšla kot spremljevalni single in je bila plod sodelovanja med Haywardom in člani kultne artrockovske skupine 10cc. Po pričakovanju je tudi ta dosežek na ravni najboljšega materiala na »Blue Jays« s tem, da člani 10cc med Haywardovim petjem in ustvarjanjem ganljivih kitarskih pasaž ter mogočno orkestracijo, vnesejo tudi svoj lastni, prepoznavni inštrumentalni pečat
»Blue Jays« se lahko brez vsakršnega pretiravanja šteje za ‘izgubljeni’ The Moody Blues album. Na njem sicer sodelujeta samo dva, vendar vokalno gledano, bistvena člana tega legendarnega angleškega progrockovskega kvinteta, ki sta pod okriljem Clarkeove produkcije ustvarila imeniten dosežek. Po kvaliteti se torej ta odlični stranski projekt z lahkoto primerja z najboljšimi The Moody Blues albumi. »Blue Jays« je s pomočjo singla »Blue Guitar« doživel lep uspeh na domačih, britanskih tleh, kar je vplivalo, da so se člani The Moody Blues, po prvih solo korakih posameznih članov, leta 1977 odločili za vnovično združitev.
Zasedba
Justin Hayward – kitara, vokal
John Lodge – bas kitara, kitara, vokal
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Jim Cockey – violina
Tim Tompkins – čelo
Tom Tompkins – viola
Kirk Duncan – klavir
Graham Deakin – bobni
Mark Singer – bobni
Del Newman – orkestralni aranžmaji
Lol Creme – kitara, spremljevalni vokal na “Blue Guitar”
Kevin Godley – bobni, spremljevalni vokal na “Blue Guitar”
Graham Gouldman – bas kitara, spremljevalni vokal na “Blue Guitar”
Eric Stewart – klaviature, spremljevalni vokal na “Blue Guitar”
Produkcija
Tony Clarke in 10cc
Seznam skladb
1. This Morning (5:55)
2. Remember Me (My Friend) (5:27)
3. My Brother (3:29)
4. You (4:35)
5. Nights Winters Years (3:39)
6. Saved By The Music (6:09)
7. I Dreamed Last Night (4:28)
8. Who Are You Now (2:29)
9. Maybe (5:38)
10. When You Wake Up (5:17)
11. Blue Guitar (3:36) (bonus skladba)
