Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Levin, Tony
Založba: Narada Productions
Izid: year
Trajanje: 67:35
Ocena: 4.5/5
Tony Levin, eden izmed najboljših basistov na svetu, ki se večinoma preživlja kot priložnostni glasbenik, sicer pa je najbolj zaslovel kot član progresivnorockivskih legend King Crimson ter kot član spremljevalnega banda Petra Gabriela, medtem ko je odigral ključno vlogo pri popularizaciji inštrumenta Chapman Stick, je leta 2002 izdal svoj tretji solo album z naslovom »Pieces of the Sun«. Na njem je Tony združil moči s kitaristom Jessejem Gressom in dvema starima pajdašeme iz solo banda Petra Gabriela, klaviaturistom Larryem Fastom (ex-Nektar, Synergy) in bobnarjem Jerryem Marotto. K sodelovanju je pritegnil tudi vse tri člane skupine California Guitar Trio. Slednji so se s svojimi akustičnimi kitarami izkazali na skladbi »Apollo«.
»Pieces of the Sun« je bil, kot je to nekako pričakovano od glasbenikov takšnega kova, album globoko eksperimentalne in eklektične narave. Večina del na njem je bila prepredena s progresivnim rockom, jazz fusionom ter v manjši meri tudi s krajšimi progmetalskimi ‘izleti’. Album je pretežno inštrumentalne narave, medtem ko se na The Champs priredbi »Tequilla« nahaja govorjena beseda. Enako velja za skladbo »Dog One« s kratkimi klici »dog one«, »dog two« in »dog three«, ki je na novo odigrana verzija nikoli izdane kompozicije Petra Gabriela na kateri so tudi originalno sodelovali Levin, Fast in Marotta. Že prej omenjeni »Apollo« je eksplozivna mešanica progresivnega rocka, prog metala in jazz fusiona z razlomljenimi bas linijami, srditimi bobnarskimi krošeji in jeznoritimi kitarskimi pasažami, kar pomeni, da gre za izjemno energičen začetek albuma. Nekoliko avantgardni »Geronimo« vsebuje odebeljene bas linije in dinamične kitarske improvizacije. Sproščujoči »Aquafin« je akustično usmerjen in s klasicističnimi aranžmaji zabeljen inštrumental.
»Dog One« vsebuje rahle alternativnorockovske elemente zaradi skozi vokoder speljanih vokalov, medtem ko nagruvane bas linije ter subtilne sintetizatorske zavese ustvarjajo skrivnostno vzdušje. Posrečena, na jazovski način usmerjena priredba skladbe »Tequilla« vsebuje prebrisano rabo tenor saksofona v režiji bobnarja Marotte. Naslovna skladba, se pravi »Pieces of the Sun«, eden izmed vrhuncev albuma, je prepredena z dramtično rabo tolkal, medtem ko kitarske pasaže z obširno rabo efektov še stopnjujejo dramo tako, da ima vse skupaj prek fuziranja jazza, simfonike in udarnega rocka rahel pridih klasičnih Genesis in King Crimson. »Phobos« ima na račun Fastovih sintetizatorskih tekstur popoln retro pridih sintpop klaviaturske tehnologije značilne za osemdeseta leta prejšnjega stoletja.
Mistično-psihadelični »Ooze«, ki se večinoma nahaja v upočasnjenem tempu, je prežet z borbenimi bas linijami in orientalsko obarvanimi kitarskimi efekti. Subtilni »Blue Nude Reclining« je še en nadvse sproščujoč trenutek albuma s tihožitno atmosfero in prijetnimi pasažami na tenor saksofonu. »The Fifth Man« pa je spet nekolijo bolj ‘prismojen’, avantgardni dosežek, kjer vladajo poskakujoče bas linije, ki v navezi s skorajda matematično preciznim bobnarskim tempom ustvarjajo nekoliko kaotično vzdušje. Slednje v nadaljevanju, s pomočjo simfoničnih sintetizatorskih tekstur, preide v precej dramatično sfero. Minimalistični »Ever the Sun Will Rise« vsebuje nekoliko predolgo stopnjevanje melanholične atmosfero na čelu in sintetizatorju. Zaključni »Silhouette« je prežet z izjemno subtilnilnimi aranžmaji na sintetizatorju, medtem ko melodične bas linije in jokajoče kitarske pasaže ta dosežek naglo iztrelijo med »Pieces of the Sun« vrhunce.
Levinovi do zdaj izdani solo albumi so večinoma poslastica za vse ljubitelje njegovega progresivnorockovskega in jazzrockfusionističnega ustvarjalnega opusa. Navdušujoče eklektični »Pieces of the Sun« pri tem ni nobena izjema in je zasluženo eden njegovih najbolj cenjenih solo dosežkov, kjer je edini pravi minus nekoliko predolga dolžina določenih skladb. Fantastična izvedba nekaterih nadvse prebrisanih kompozicijskih idej pa je tista zaradi katere je ta dosežek prava izbira za vse častilce jazz fusiona. Tonyeva solo kariera je po letu 2007 sicer nekoliko zamrla, saj se je rajši posvetil novemu stranskemu projektu Stick Men, številnim gostujočim sodelovanjem ter na novo obujenim King Crimson.
Ta recenzija je posvečena Tonyu Levinu, ki je 6. junija 2016 praznoval svoj 70. rojstni dan.
Zasedba
Tony Levin – Chapman Stick, bas kitara, akustična bas kitara, čelo, kitara, vokal
Jesse Grass – električna kitara, akustična kitara, vokal
Larry Fast – sintetizator, vokal
Jerry Marotta – bobni, tolkala, akustična kitara, tenor saksofon, vokal
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Paul Richards – akustična kitara na “Apollo”
Bert Lams – akustična kitara na “Apollo”
Hideyo Moriya – akustična kitara na “Apollo”
Produkcija
Tony Levin
Seznam skladb
1. Apollo (6:49)
2. Geronimo (3:11)
3. Aquafin (5:13)
4. Dog One (5:15)
5. Tequila (5:20)
6. Pieces of the Sun (7:20)
7. Phobos (7:08)
8. Ooze (4:16)
9. Blue Nude Reclining (3:08)
10. The Fifth Man (5:47)
11. Ever the Sun will Rise (9:08)
12. Silhouette (4:37)
