Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Nice, The
Založba: Charisma Records
Izid: year
Trajanje: 45:20
Ocena: 3.5/5
»Five Bridges« je bil ambiciozni koncertni projekt, katerega so progresivnorockovski pionirji The Nice, na čelu s klaviaturskim magom Keithom Emerson, leta 1969 posneli v sodelovanju z londonskim orkestrom pod dirigentsko palico Jospeha Egerja. Album je bil izdan v času, ko je bilo sodelovanje med rock bandom in orkestrom nekaj najbolj inovativnega kar si je bilo mogoče zamisliti v glasbeni industriji. Naslovna suita v petih dejanjih, ki je obenem tudi osrednje delo tega albuma, je bila posvečena angleškemu mestu Newcastle upon Thyne, ki je znano po svojih petih mostovih.
»The Five Bridges« je bilo, kot že omenjeno, osrednje delo tega koncertno-orkestralnega projekta. Obenem je ta originalna kompozicija, katero so ustvarili vsi trije The Nice člani, ena redkih izvedb na »Five Bridges«, katera je zaradi križanja rocka, klasike in jazz fusiona, vredna pozornosti vseh oboževalcev lika in dela legendarnega Keitha Emersona in zaradi česar se temu albumu še dandanes splača občasno prisluhniti. Križanje orkestralnih aranžmajev, jazza in rock banda je bilo za tisti čas nadvse inovativno, čeprav je Keith kasneje ustvaril še veliko precej boljših del, medtem ko se dodatna vrednost skriva v Emersonovih klaviaturskih mojstrovinah, predvsem na Hammond orglah. Vse skupaj bi izpadlo še boljše, če bi suita v celoti ostala inštrumentalna saj jo odvečno vokalno pačenje v režiji basista Leeja Jacksona v četrtem dejanju precej skazi.
»Intermezzo ‘Carelia Suite’, Emersonov poklon finskemu skladatelju Jeanu Sibeliusu, katerega je z drugačnim aranžmajem izvajal tudi kot član Emerson, Lake & Palmer, vnovič odraža njegovo obsedenost z mojstri klasične glasbe iz obdobja pozne romantike ozioma iz zgodnje moderne. Njeni epski elementi so v Emersonovi pompozni režiji še bolj poudarjeni, medtem ko jo ritem sekcija Jackson-Davison večkrat popelje na jazzovski teritorij. Nekako podoben vtis zapusti tudi The Nice verzija »Pathetique«, katero je nekoč napisal in uglasbil ruski klasični skladatelj Peter Iljič Čajkovski, čeprav je bila odigrana z nekoliko manjšim žarom. Križanje Dylanove »Country Pie« in Bachovega Brandenburškega koncerta številka 6 predstavlja enega bolj bizarnih eksperimentov v kratki The Nice povesti in zapusti mešane vtise saj križanje Dylanovega gruntarskega folka s simfoničnim rockom oziroma klasično glasbo na trenutke izpade precej razglašeno.
Zadnjo dejanje tega posnetka je originalno delo z naslovom »One of These People«. Slednje vsebuje Emersonove karakteristične orglarske aranžmaje in Jacksonovo uporabo vokalnega vokoderja, ki je bila tedaj nekaj posebnega, vendar je tokrat izpadla sila nadležno. Vse skupaj je precej medlo in še najbolj spominja na slabšo verzijo kratkih, komičnih zaključkov na nekaterih klasičnih ELP albumih. Jackson enostavno ni bil dovolj dober pevec za Emersonove kasnejše skladateljske ideje, medtem ko je Davison še komajda vzdrževal tempo s Keithovimi klaviaturskimi orglarijami tako, da nič čudnega, da se je klaviaturski čarodej kmalu po izidu »Five Bridges« povezal z občutno boljšima glasbenikoma in skladateljema. Kot glasbenik in skladatelj je tedaj že zdavnaj presegel svoja The Nice tovariša.
»Five Bridges«, ne pretirano vznemirljiv orkestralni projekt na katerem je blestel predvsem Emerson, je bilo eno zadnjih The Nice koncertnih dejanj saj so leta 1970 vsi trije člani odkorakali vsak v svojo smer. Emerson je odšel k superskupini Emerson, Lake & Palmer, Jackson k Jackson Heights ter Davison k Every Which Way. Po še enem koncertnem albumu, »Elegy« (1971), ki je izšel po njihovem razpadu jih, predvsem zaradi tega, ker so bili Emerson, Lake & Palmer precej boljša skupina, nihče ni pretirano pogrešal. Kljub temu se je trio Emerson, Jackson, Davison leta 2002 še zadnjič (neuspešno) zbral skupaj in posnel koncertni album »Vivacitas«.
Zasedba
Keith Emerson – klaviature
Lee Jackson – bas kitara, vokal
Brian Davison – bobni
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Joe Harriott – saksofon
Peter King – saksofon
Chris Pyne – trombon
Alan Skidmore – saksofon
John Warren – pihala
Kenny Wheeler – trobenta, rog
The Sinfonia Of London orchestra – dirigent Joseph Eger
Produkcija
The Nice
Seznam skladb
1. Fantasia 1st Bridge / 2nd Bridge (2:42)
2. Chorale 3rd Bridge (3:27)
3. High Level Fugue 4th Bridge (4:01)
4. Finale 5th Bridge (7:59)
5. Intermezzo, ‘Karelia Suite’ (9:01)
6. Pathetique Symphony No.6. 3rd Movement (9:20)
7. Country Pie/Brandenburg Concerto No.6 (5:40)
8. One Of Those People (3:09)
