Spread Eagle
sreda, 2. 9. 2026, ob 21.00 h
Vrba na Koroškem (Velden Am Wörthersee) / Bluesiana Rock Cafe / Avstrija
Malo je skupin katerih glasbena pot bi bila tlakovana s takšno kariero, kot to velja za kultno hard rock in glam metal formacijo Spread Eagle iz New Yorka. Skupina je po vsega nekaj mesecih delovanja podpisala pogodbo z MCA Records in delovalo je kot, da je pred skupino tlakovana pot med zvezde. Tako je hitro izšel prvenec “Spread Eagle” in navrgel vroče singlice Switchblade Serenade, Scratch Like A Cat in Broken City, vendar pa je morala skupina po izidu naslednika “Open To The Public”, leta 1993 sprejeti odločitev, da se razide. Preprosto. Založba jim ni nudila prav nobene podpore, v ospredje so stopali komercialni interesi, ki so že odločno posvečali pozornost vse bolj vzpenjajočemu grungu.
Pustimo preteklost. Zahvaljujoč pogonski lokomotivi, izjemnemu basistu Robu Del Luci, ki si je kasneje gradil kariero skozi udejstvovanja pri UFO (z UFO smo ga ujeli 12. 12. 2015 v Brnu pred Judas Priest – RockLine recenzija koncerta), pred tem je igral pri Sebastianu Bachu, da ne naštevamo njegovih preostalih sodelovanj tako v studiu, kot na odrih z Joan Jett and The Blackhearts, Helmet, Georgeom Lynchem, Mikeom Chlasciakom (Halford) in skupino Of Earth. Skratka možakar je absolutna legenda.
No, leta 2006 je De Luca reformiral bend, ki pa je šele 2017 našel dovolj časa in energije, da posname in izda tretji studijski album “Subway to the Stars”, potem pa smo čakali vse do letošnjega leta da je tega nasledil še četrti, “The Brutal Divide”, ki je skupino naposled prinesel na obsežno evropsko turnejo!
V ekipi je danes z De Luco originalni vokalist Ray West kar je zelo pomembno, saj daje njegov glas Spread Eagle klasikam svojevrsten ton. Enega bistvenih. Bobne je prevel Rik Da Luca (Rob in Rik sta bratranca), ekipo pa zapolnjuje fenomenalni kitarist Gianmaria “Jommy” Puledda, ki izhaja iz Sardinije, vendar živi že nekaj let v Združenih državah (v ekipi je leta 2022 zamenjal dolgoletnega kitarista Ziva Shaleva).
Preprosto je potrditev, da pridejo Spread Eagle v Bluesiano dvignila na konice vsakega pravega rockovskega navdušenca. No, obisk tega ni nakazoval in res je tudi da je bil koncert v Bluesiani tudi zelo pozno uradno potrjen. Vendar… Takšne priložnosti se preprosto ne sme izpustiti. Tam, konkretno preko devete ure zvečer je bend krenil na oder Bluesiane in v uri in pol priredil sijajno predstavo. Zvok je bil glede na mali prostor Bluesiane izjemno dobro pripravljen in zvočna slika ni nikjer prebijala prostora. Namreč, manjši kot je koncertni prostor, težje je pripraviti dober zvok, doseči pravšnji zvok. Rikovi bobni so bili orjaški, skoraj so štrleli do roba odra. Ray West je prevzel največ glamerske podobe! Odličen poveljnik in zabavljač je imel stvari pod kontrolo, ko so Spread Eagle jurišali skozi klasike, pa tudi starejši avtorski material. Na trenutke se je občutilo, da vokal ne premore takšne svežine, kot pred leti (Ray je bil nekajkrat prenizek), vseeno pa je te male občasne klecljaje rutinirano kompenziral z veliko suverenostjo in karizmo. Večkrat je prevzel pozornost na odru odlični kitarist Jommy, ki je briljiral z vrhunsko manifestacijo vsega česar se je loteval. Vsestranski kitarski virtuoz je definitivno prinesel v ekipo izjemno dodano vrednost. Bomba!
Bend deluje posebno v vsem. V tistem času, ko je vzniknil na sceni, je odstopal od srenje glam metalskih formacij po svojem surovem in neposrednem zvoku. In tako je grmel tudi v Bluesiani. Frontalno, brezkompromisno in brez zavor. Tudi z novimi skladbami, se pravi iz najnovejšega albuma “The Brutal Divide” na čelu z naslovno skladbo, Street Noise, Flat Earth Vultures in pa UFO priredbo Pushed to the Limit (vzeto iz albuma “Walk On Water”, 1995) s katero so dodatno začinili predstavo. Poznavalci skupine so seveda čakali na tiste dragulje izdane pred več kot 35. leti. Bend je napadel takoj s klasiko King of the Dogs tej pa so se skozi koncert pridružile Sound Of Speed, Back On The Bitch, Broken City, Switchblade Serenade, ki je po pričakovanju dvignila na prizorišču med publiko največ prahu, pa Scratch Like a Cat, Suzy Suicide, Thru These Eyes ter More Wolf Than Lamb.
Lahko bi rekel, da se je koncert skorajda prej končal, kot se je začel. Spread Eagle so drveli iz komada v komad, Ray West je hotel že kreniti z odra, ko ga je Rob zadržal, da koncerta še ni konec. Bomba. Kompaktno in izjemno uigrano. Temu ne gre nič dodati, nič odvzeti. Upajmo le, da se Spread Eagle pogosteje pojavijo na odrih v bližini Slovenije (k nam jih tako ali drugače nikdar ne bo, a to je druga zgodba). Ta nastop (v uro in petnajst minut vožnje iz Ljubljane oddaljeni Bluesiani), je bilo torej vrhunsko presenečenje. Eno najslajših kar se tiče letošnje koncertne ponudbe v naši regiji. Bend si je po koncu vzel ogromno časa, da podebatira s privrženci in noč v Bluesani je bila še dolga. Prekrasno!
Avtor: Edita Klemen & Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
