Založba: Cherry Red/Atomhenge Records
Datum izida: 18. 4. 2025
Produkcija: Hawkwind
Dolžina albuma:
Zvrst: Space Rock / Progressive Rock
Ocena: 9.0/10
Od vseh še aktivnih progrockovskih legend so britanski spacerockerski vesoljci Hawkwind najbolj produktivni, saj od leta 2016 dalje skoraj vsako leto izdajo vsaj en nov studijski album. V zadnjih devetih letih samo leta 2021 niso izdali novega albuma, če se zraven šteje tudi tiste, ki so jih izdali pod imenom Hawkwind Light Orchestra. Kljub temu ravno ti albumi, ki so izšli v zadnjih desetih oziroma petnajstih letih, sodijo v obodbje, ki mu je marsikateri privržencec upravičeno nadel naziv Hawkwind renesansa, saj večina izmed njih po kakovosti in zvočni širini močno spominja na njihovo zlato kreativno obdobje, se pravi sedemdeseta leta prejšnjega stoletja.
Za razliko od večine progrockovskih ‘starih mačkov’ Hawkwind na čelu s skoraj enako legendarnim kitaristom, pevcem in producentom Daveom Brockom, ki bo 20. avgusta letos praznoval 84 let, še zdaleč niso za odmet in občasno še vedno presenetijo z nekaterimi osvežilnimi glasbenimi idejami obenem pa je za njih značilno, da je vsak novi studijski album bolj ali manj precej drugačna zgodba od predhodnika.
Tako je tudi v primeru “There Is No Space For Us”, njihovega sedemintridesetega studijskega albuma, ki je precej drugačen dosežek od dveh oz. treh studijskih predhodnikov. Tokrat so si Hawkwind nadeli rahlo bolj kompaktno in aranžersko nekoliko preprostejšo podobo, kar pa ne pomeni, da na albumu ni ‘dolgometražnih’ inštrumentalnih spacerockovskih ‘odklopov’. Vesoljsko potovanje skozi Hawkwind galaksijo se začne s skladbo “There Is Still Danger There”, ki vsebuje vse prepoznavne zvočne elemente te spacerockerske institucije, vključno z elementi psihedeličnega rocka, protopunka, elektronske glasbe, folk rocka in hard rocka.
Z eteričnimi elektronskimi vzorci zabeljeni “Space Continues (Lifeform)” izpade še bolj ‘vesoljsko’ od uvodne skladbe. Vse elektronske efekte, občasne jazzovske aranžmaje in dualne simfonične harmonije so odigrali klaviaturist Timothy Lewis, ‘kapitan’ Brock ter njegov ‘kopilot’ kitarist/pevec Magnus Martin. “The Co-Pilot”, pa je tudi naslov naslednje kompozicije na kateri Hawkwind pričarajo do tega trenutka najbolj navdušujočo atmosfero, saj si ob njej ni težko predstavljati osamljenega pilota vesoljskega plovila med vožnjo skozi vesoljska prostranstva. Verjetno bi bila ta stvaritev všeč tudi Davidu Bowieju, predvsem med njegovo ‘elektronsko’ fazo v devetdesetih. Škoda, da skupnega sodelovanja ne bomo nikoli doživeli.
“Changes (Burning Sun and Frozen Wastes)” je nepričakovana, za običajne Hawkwind razmere, izrazito melodično usmerjena stvaritev, čeprav so inštrumentalne sekcije, še posebno ritmična kombinatorika, tudi tokrat na pričakovani, izrazito kompleksni ravni. Na naslovni stvaritvi navduši predvsem družbeno kritično besedilo, ki vsebuje pikri posmeh zblojeni sodobni družbi, ki je nova božanstva in vire malikovanja našla v umetni inteligenci, tehnofevdalcih, transhumanistih, postafašistih ter malih in velikih digitalnih avtokratih. Na “The Outer Region of the Universe” navdušijo predvsem odebeljene bas linije v navezi s subtilnimi pasažami na akustični kitari ter elektronskimi valovanji, kar v kombinaciji ustvari pravo ‘medzvezdno’ vzdušje.
“Neutron Stars (Pulsating Light)”, s poglavarjem Brockom na glavnem vokalu, z izjemo produkcije, zveni kot pravkar izkopani Hawkwind relikt iz prve polovice sedemdesetih, kar je še en fascinanten dokaz kako lahko ta prekaljena skupina skače iz svoje zvočne sedanjosti v preteklost in spet nazaj v prihodnost. Vsake vesoljske pustolovščine je enkrat konec. Akustično in klavirsko usmerjeni inštrumental “A Long Way From Home”, s svojim spokojnim vzdušjem, predstavlja idealen, varen in miren pristanek nazaj na domači planet. Vinilna verzija “There Is No Space For Us” vsebuje še dve dodatni skladbi – “Practical Ability” in “Second Chance”.
“Hawkwind” z deloholično vnemo tudi na “There Is No Space For Us” nadaljujejo osupljiv niz odličnih albumov s katerimi dokazujejo, da leta niso nobena ovira za ustvarjanje dobre glasbe. Podobne, še vedno aktivne skupine iz zlatega obdobja progresivnega rocka, ki so še vedno sposobne ustvarjati zanimive, avanturistične in nereciklirane kompozicije, bi se morda dalo našteti na prste ene roke. Od vseh Hawkwind dosežkov, ki so izšli v zadnjih petih letih je “There Is No Space For Us” verjetno še najbolj dostopen tudi za kakšnega morebitne začetniškega raziskovalca njihove glasbe, ki je za Brocka in druščino do zdaj slišali samo zaradi Lemmya in se mu niti sanja ne kaj za šmenta je space rock.
Avtor: Peter “Dr. ProgRock” Podbrežnik
Seznam skladb:
1. There Is Still Danger There
2. Space Continues (Lifeform)
3. The Co-Pilot
4. Changes (Burning Suns and Frozen Waste)
5. There is No Space For Us
6. The Outer Region Of The Universe
7. Neutron Stars (Pulsating Light)
8. A Long Long Way From Home
Zasedba:
Dave Brock – kitara, vokal
Richard Chadwick – bobni
Magnus Martin – kitara
Doug MacKinnon – bas kitara
Tim “Thighpaulsandra” Lewis – klaviature
