Peter 57 posts 0 comments

Mojster Wilson nas je med dunajskim nastopom vnovič opozoril zakaj je kot gonilna sila sodobnega progresivnega rocka brez prave konkurence in zakaj je ogled njegovega koncerta obvezen za vse glasbene ljubitelje z eklektičnim okusom ter…

Steve Hackett z »At the Edge of Light« zopet dokazuje zakaj med nekdanjimi člani nepozabnih Genesis uživa največje spoštovanje ljubiteljev progresivnega rocka, še posebno, ko beseda nanese na studijske dosežke, ki so še vedno na izjemno…

Z Roxy Music prvencem je bil ustvarjen nenavaden in nadvse inovativen most med progresivnim rockom in glam rockom, kar je bil poleg Sinfieldove imenitne produkcije in Ferryevih napol metafizičnih, napol ljubezenskih besedil eden od ključnih…

»Land of Cockayne« je bil v marsičem produkt svojega časa ter odsev razmer na jazz fusion sceni osemdesetih. Kljub temu, da ni brez privlačnih trenutkov, je za svetlobna leta oddaljen od klasičnega Soft Machine pristopa k jazz fusionu iz…

Kanadski mojstri nevsakdanjih artrockovskih podvigov, ki v Nemčiji že od nekdaj uživajo največjo podporo, so bil skozi celoten nastop, ki je zajet na »So Good So Far«, koncertnem dokumentu, ki bo navdušil vse generacije privržencev, v…

Med poslušanjem »Alive & Well« poslušalec ne dobi občutka, da so bili Soft Machine tik pred (začasnim) razpadom, saj band pri izvajanju povsem novih del še vedno zveni kot dobro naoljen stroj.

»Softs« je bil nadvse soliden dosežek Jenkins era Soft Machine, ki pa se zaradi nekaterih manj navdahnjenih idej ni uspel zapisati med njihove klasike. Kljub temu so dokaj dobro prestali Ratledgeov odhod.

Soft Machine so ponovno tu! »Hidden Details« je poleg novega albuma skupine Gryphon še eno veliko presenečenje v letu 2018 kar se tiče nadvse uspešnih vrnitvenih studijskih albumov legendarnih progrockovskih skupin za katere smo mislili, da…

Na začetku devetdesetih so Jade Warrior z nadvse solidnim »Breathing the Storm« doživljali manjšo zvočno renesanso.

»Time Is The Key« je bil povsem spodoben album, ki je zacementiral Moerlenov pristop k melodičnemu, ambientalno bogatemu jazz fusionu z občasnimi progrockovskimi elementi, vendar o kakšni pretirani inovativnosti ni bilo (več) mogoče…

»Another Fine Tune You've Got Me Into« je bil nekoliko manj zanimiv, a soliden naslednik Gilgamesh prvenca s katerim je bilo konec neke kratke, a zabavne canterburyske zgodbe. Album je namreč izšel leta 1978 ko so bili Gilgamesh že…

Škotski progresivnorockovski veteran je z »Raingods With Zippos« ustvaril enega izmed najbolj bleščečih draguljev svoje samostojne kariere, zato je lahko nanj še dandanes nadvse ponosen.

Z »What We Did On Our Holidays« so Fairport Convention, predvsem po zaslugi Sandy Denny, sredi postopne zvočne tranzicije počasi vstopili v svojo klasično in še vedno najbolj čislano ustvarjalno obdobje.

S sila dolgočasnim »In the Hot Seat«, svojim poslednjim in bržkone najslabšim studijskim dosežkom, so ELP dosegli svoje ustvarjalno dno in čeprav so kot koncertni kolektiv vztrajali še štiri leta je bilo jasno, da je zdaj zares vsega konec.

»Pin Ups« je eden izmed redkih Bowiejevih albumov, katerega ni moč označiti za rock klasiko, saj vsebuje zgolj priredbe njegovih najljubših izvajalcev iz mladostniških let in je zanimiv predvsem za tiste, ki bi radi izvedeli kdo je vplival…

Colosseum so z »Valentyne Suite«, po zaslugi naslovne mojstrovine, dosegli svoj artistični vrhunec ter ključni album svoje kariere. Za kratek čas so se znašli v elitni skupini najboljših in najbolj pomembnih pionirskih progrockovskih skupin…

»Club Ninja«, ki je vseboval številne na moč zanimive metal/hard rock bisere, sodi  med najbolj spregledane Blue Oyster Cult albume.

Beggars Opera so z »Waters of Change«, kjer so bila vsa dela ustvarjena z izjemnim žarom, ustvarili kronski dragulj svoje diskografije in album, ki se lahko primerja tudi z najboljšimi deli bolj znanih simfoprogrockovskih vrstnikov.

»Turn of the Tide« je potrdil, da so BJH v okrnjeni postavi opravili dokaj uspešno tranzicijo v osemdeseta, obenem pa je bil, kljub nekaterim grdim mimostrelom ter določenim pomanjkljivostim, predvsem na področju klaviatur, še vedno soliden…

»Amar Caballero« ni uspel ponoviti standardov, ki so jih Babe Ruth, zakoličili s »First Base«, a je bil kljub temu še vedno soliden dosežek, ki bo dandanes všeč predvsem ljubiteljem progresivnega rocka s kvalitetnim ženskim glavnim vokalom.

Pogostokrat spregledani »Silent Nation«, ki se je ponašal z odlično Payneovo produkcijo, v marsičem ni bil običajni Asia album in ravno to je še danes ena izmed njegovih glavnih privlačnosti.

Z neukrotljivo energijo prepojeni Colosseum prvenec »Those Who Are About to Die Salute You« je bil zelo pomemben album v povesti zgodnjega progresivnega rocka ter jazz fusiona in je še dandanes zanimiv tudi za večino ljubiteljev blues…

Allan Holdsworth je bil osrednji razlog, da »Bundles« dandanes spada med klasike angleškega jazz rock fusiona.

S čudovitim ambientalnim potovanjem »Earth Is Sleeping«, ki bo najbolj zanimivo za vse poznavalce njenega lika in dela, je Dyblova znova dokazala, da ni nikoli prepozno za vrnitev iz glasbenega pokoja oziroma iz skorajda popolne…

»The Time Machine« je bil eden izmed boljših trenutkov Alanove samostojne kariere ter obenem vreden slovite The Alan Parsons Project zapuščine, čeprav je vseboval tudi nekaj manj bleščečih trenutkov.

Težko je verjeti, da je bil »Broadway the Hard Way« plod mukotrpne in predčasno končane turneje po kateri je Zappa vse do svoje smrti naredil križ čez koncept rock banda, saj se ob poslušanju zdi, da je Frankova klapa delovala kot dobro…

»Sur la Mer«, ki ni imel ničesar skupnega s klasičnim The Moody Blues zvokom, je v goreči želji založbe, da čim bolj ugodi tedanjim trendom MTV generacije, spadal v kategorijo 'hitro pozabljivo'.

»Headless Cross«, eden izmed najbolj spregledanih dosežkov v povesti mojstrov metalske temačnosti, sodi v sam vrh najboljših Black Sabbath dosežkov brez Ozzya in Dia na vokalu.

»Crossing the Tracks« je bil pogumen podvig in povsem netipičen album za Crossovo dosedanjo samostojno kariero, ki bo, po začetni morebitni zadržanosti zaradi nekaterih nepričakovanih potez, verjetno všeč večini njegovih privržencev

V obdobju, ko se skorajda kronično pogrešajo novi, kvalitetni dosežki na področju prog folk rocka, je novi Gryphon album prišel kot naročen, čeprav je bilo nanj potrebno čakati kar enainštirideset let.

Big Big Train so bili med nastopom v dvorani Cardogan Hall s pomočjo dodatne trobilne sekcije v izjemni formi, kar je slišno skozi celoten »Merchants of Light«, ki je naphan s pestrim naborom nekaterih njihovih najboljših trenutkov iz…

Boltendahl z »The Living Dead« privržencem ni prinesel še enega mačka v žaklju, vendar njegovi 'grobokopači' še vedno niso v tisti pravi formi, ki bi obetala kaj več kot soliden do povprečen dosežek, ki kar krepko ostaja v senci njihovih…

»Swan Hunter« je prej kot ne izšel predvsem kot 'dražilec' za najbolj neučakane Big Big Train privržence, ki so potrebovali novi glasbeni 'šus' svojih ljubljencev pred izidom aktualnega koncertnega zalogaja »Merchants of Light«.

»The Chemical Wedding«, ki je med Dickinsonovimi privrženci dobil hudomušni vzdevek 'najboljši Iron Maiden album po »Seventh Son of a Seventh Son« (1988)', je bil že ob izidu prava metalska mojstrovina in je z leti samo še pridobil na…

»Live At Rockpalast« je imeniten koncertni posnetek, ki je mojstra Hammilla in njegove tri pajdaše ujel v neverjetni koncertni formi sredi kratkotrajnega obdodbja tik po vnovični združitvi.

»Elegant Gypsy & More« bi lahko bil posnet v sedemdesetih, osemdesetih, devetdesetih ali na začetku tega stoletja, saj je Al Di Meola na električni kitari še vedno takšen mojster kot je bil pred več kot štirimi desetletji, medtem ko…

Chicago so bili leta 1972 s pomočjo »Chicago V« na vrhu ameriške jazz rock scene. Brez dvoma je šlo za enega njihovih najboljših dosežkov.

Založba: K-Scope Leto izida: 2017 Produkcija: Steven Wilson & Paul Stacey Dolžina albuma: 59.46 Zvrst: Progressive Rock / Art Rock Vodilni mecen sodobnega progresivnega rocka Steven Wilson se z najnovejšim studijskim albumom »To the…

"V primeru, da je bil to eden zadnjih Whitesnake nastopov v Coverdaleovi mogočni karieri, se lahko reče, da se še vedno vitalni možakar od svojih oboževalcev poslavlja na več kot dostojen način."

Lokacija: Trst (Trieste) / Teatro Politeama Rossetti / Italija Datum: 26.04.2016 O angleškemu multi-inštrumentalistu, pevcu, skladatelju, producentu, računalniškemu mojstru in zvočnemu inženirju Stevenu Wilsonu, osrednjemu mecenu…

"Deloholični mecen sodobnega prog rocka ne miruje. Z »4 ½« bo njegovim privržencem vsekakor veliko lažje čakati na mojstrov naslednji studijski album."

"»Transcience« je redek, dvojni LP, ki vsebuje nekatere najbolj slikovite trenutke Stevenove kariere med letoma 2002 in 2015."

"»Four of a Kind« je klasični Goblin album, ki ohranja in nadaljuje imenitno »Roller« zapuščino, zato se ga lahko že zdaj mirne duše uvrsti med vrhunce njihove obsežne in turbulentne kariere. "

"Steven Wilson ostaja vodilna luč sodobnega progresivnega rocka tudi po odličnem »Hand. Cannot. Erase« na katerem je, ob združevanju številnih raznolikih glasbenih vplivov, skozi ganljiv koncept predstavi nekaj nadvse dobrodošlih in…

"Gospod Parsons je vnovič demonstriral popolno zvočno perfekcijo in uprizoril praktično brezhiben nastop med katerim smo, poleg nekaterih najbolj znamenitih The Alan Parsons Project standardov, slišali tudi nekaj manj razvpitih skladb, ki…

"Fish tudi 'v živo' ostaja neuničljiv in trden kot skala pri svojem posredovanju pretresljivih sporočil, obenem pa je še vedno vrhunski zabavljač, tako da nas sploh ni motilo, da je seznam izvedb v tem večeru večinoma temeljil na novejših…

"Ob naslednjem Wilsonovem obisku pa bodo morali Dunajčani koncert nujno prestaviti v večjo in kulturnejšo dvorano, saj je Steven kot izvajalec, po obiskanosti svojih nastopov, očitno že presegel prizorišča na ravni Ottakringer Brauerei, pa…

"Vselej kadar nastopijo Dream Theater je zabavno videti toliko osuplih obrazov na obrazu glasbenih doktorjev, ki se ne morejo načuditi nad brezmejnim tehničnim znanjem štirih prvakov svojih inštrumentov"

Korenine progresivnega rocka, če se odmisli vplive klasične glasbe osemnajstega, devetnajstega ter iz prve polovice dvajsetega stoletja, segajo v prvo polovico šestdesetih, na območje današnje Velike Britanije.

"Vsakdo, ki želi doživeti popoln večer čiste zvočne perfekcije, nesramno nalezljive melodičnosti in brezmejne virtuoznosti med izvedbo nekaterih največjih rock klasik sedemdesetih in osemdesetih, "

"Eno največjih presenečenj je predstavljala imenitna izvedba Hammillove solo mojstrovine »Flight«, ki izvira iz albuma »A Black Box«. Slednja je bila poleg »Meurglys III« ter »A Plague of Lighthouse Keepers« ene izmed epskih suit v tem…

"Dunajski nastop Alan Parsons Live Project ni moč označiti za nič drugega kot za čisto zvočno perfekcijo, kakršno človek dandanes lahko doživi le še na peščici koncertov tistih  glasbenikov, ki so večino svoje kariere posvetili artrockovski…

Založba: K-Scope Records Leto izida: 2013 Produkcija: Steven Wilson in Alan Parsons Dolžina albuma: 53.03 Zvrst: Progressive Rock / Art Rock Steven Wilson, ultimativni deloholik progresivnorockovskega glasbenega gibanja, sicer pa, kadar…

"Gospod Hammill, ena izmed največjih in najbolj unikatnih pevskih avtoritet iz druge polovice 20. stoletja, se je tokrat v solo režiji oglasil sredi tržaške dvorane Teatro Miela."

"Koncertni obisk teh neuklonljivih legend progresivnega rocka v Italiji je vedno izjemna, nepozabna in globoko čustvena izkušnja, saj ti gromovniški glasniki postapokalipse prav med italijansko publiko že od nekdaj uživajo največje…

"VDGG so nas, lahko rečem nekako po pričakovanju, osrečili s fantastičnim nastopom ob katerem je bila največja umetnost, da je vzhičeni posameznik sredi množice sedežev lahko sploh zdržal sedeti pri miru. "

"Vsekakor upam, da je bil to šele začetek našega koncertnega in prijateljskega druženja z "očetom" neo-progresivenga rocka; škotskim orjakom nežnega srca in ostrega peresa."