Lifesigns: Altitude

0 36

Samozaložba
Datum izida: 8. 3. 2021
Produkcija: John Young & Steve Rispin
Dolžina albuma: 54.22 min
Zvrst: Neo-Progressive Rock
Ocena: 8.5/10


Angleški progresivci Lifesigns, ki so v letu 2021 izdali svoj tretji studijski albun z naslovom »Altitude«, so od svoje ustanovitve leta 2008 znotraj banda doživeli številne rošade. Od ustanoviteljev v bandu na »Altitide« vztraja samo še njegov šef, klaviaturist/pevec John Young (ex-Greenslade, Quango), ki je po odhodu soustanoviteljev, basista/pevca Nicka Beggsa in bobnarja Martina ‘Frostya’ Beedlea, Lifesigns oblikoval skorajda povsem na novo. Lifesigns v letu 2021 poleg Younga tvorijo še znani madžarski bobnar Zoltán Csörsz (ex-The Flower Kings, Karmakanic, The Tangent), kitarist Dave Bainbridge (The Strawbs- ex-Iona), multi-inštrumentalist Jon Poole (ex-Cardiacs) ter zvočni inženir Steve Rispin, ki je nihov peti član.

Kljub temu, da nekateri Lifesigns, štejejo za neoprogresvice in jih radi primerjajo s skupinami kot so Jadis, bi bila za njihovo glasbo ustreznejša oznaka melodični simfonični prog rock, saj nobeden od članov banda ni bil del neoprogrockovskega gibanja, ki je nastalo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Youngovo preteklo sodelovanje s pokojnim Johnom Wettonom, ko je bil leta 1989 poseben gost skupine Asia leta in kasneje član Wettonove kratkotrajne skupine Quango, je vplivalo na to, da je razvil precej ‘dostopen’ skladateljski slog za katerega so značilni melodični simfonični aranžmaji in nalezljivi refreni.

To je slišno že na naslovni in obenem otvoritveni stvaritvi, ki kljub izraziti melodični in ambientalno lepi naravi te skladbe, vsebuje številne kompleksne klaviaturske in kitarske pasaže ter inteligentno tempirane bobnarske prihode. Glede na to, da je klaviaturist tvorec večine Lifesigns glasbe je pričakovano, da na »Altitude« vladajo bogati simfonični aranžamji, ki so odigrani na izboren način. Obenem se Lifesigns skorajda nikoli ne zatekajo k uporabi ‘retro’ aranžamajev oziroma igranju ‘sposojenih’ sekcij od bolj znanih in uveljavljenih progrockovskih skupin tako, da se boste pri poslušanju njihove glasbe zelo redko zalotili pri besedah ‘tole sem pa že slišal pri King Crimson, Genesis, Yes, Pink Floyd, Jethro Tull, ELP itd’.

Naslednja skladba, »Gregarious«, ki vsebuje epsko kitarsko solažo, potrdi, da »Altitude« nadaljuje v podobnem slogu kot prejšnja dva Lifesigns albuma, kar pomeni, da, kljub tehnično visoki profiliranosti večine glasbenikov, na njem ni kakšnih hudih eksperimentiranj in izrazito kompleksnih inštrumentalnih vložkov, temveč ga lahko ‘progoljubci’ v miru in na glas poslušajo brez pretiranega tveganja, da bi jih raztgala bližnja okolica, ki prisega na narodnjake, trap in korporacijski pop. Največja odlika »Altitude« je bogata in intenzivna atmosfera večine del ter izjemen občutek za združevanje relativno kompleksnih ritmičnih struktur z melodičnimi simfoničnimi aranžmaji.

Skladba kot je »Ivory Tower« bi bila verjetno brez Youngovega skladateljskega genija, njegovega harmoničnega petja in izjemnih inštrumentalnih veščin vseh članov Lifesigns drugorazredna stvaritev. Namesto tega sodi med vrhunce tega albuma. »Shoreline« v uvodnem delu vsebuje nekoliko jazzovsko ritmično strukturo čeprav gre za precej simfoprogrockovski dosežek, ki bo zanimiv tudi za vse ljubitelje skupin kot sta Sound of Contact ter Lonely Robot.

Kljub svoji navidezni preprostosti in hitri dostoposti v primerjavi z nekaterimi predstavniki klasične in sodobne progrockovske scene, večina del na »Altitude« vsebuje inteligentno strukturo aranžmajev in izvrstno odigrane inštrumentalne pasaže kot je epska kitarska solaža na skladbi »Last One Home«. Youngov vokalni pristop v tehičnem oziru ali po unikatnosti ne izstopa vendar se njegova barva glasu odlično zlije s pretežno melanholično in nostalgično naravo večine skladb na »Altitude«. S krajšimi solo vložki na klaviaturah med posameznimi kompozicijami, kot je recimo zaključni del epa »Fortitude, pa vedno znova dokazuje, da je pravi virtuoz na inštrumentih s tipkami.

Lifesigns z »Altitude«, kljub temu, da privrženci že nekako vejo kaj lahko od njih pričakujejo, vnovič dokažejo zakaj sodijo med najbolj imenitne skupine sodobne progrockovske scene. Young in njegova glasbena tovarišija nadaljujejo uspešno forumulo prejšnjih dveh albumov in na »Altitude« ne odkrivajo ‘tople vode’. »Altitude« je, kljub temu ali ravno zaradi tega, prava poslastica za vse tiste ljubitelje progresivnega rocka, ki dajejo prednost hitri dostopnosti, melodični naravi ranžmajev ter vrhunskemu vzdušju kompozicij ter jim zvočna inovativnost, nenehno eksperimentiranje, improviziranje ter dokazovanje tehničnih veščin posameznih glasbenikov niso med nujnimi pogoji, da uživajo v glasbi.

Avtor: Peter “Dr. ProgRock” Podbrežnik


Seznam skladb:
1. Altitude
2. Gregarious
3. Ivory Tower
4. Shoreline
5. Fortitude
6. Arkhangelsk
7. Last One Home
8. Altitude (reprise)

Zasedba:
John Young – klaviature, vokal
Dave Bainbridge – kitara, klaviature, spremljevalni vokal
Jon Poole – bas kitara, bas pedala, spremljevalni vokal
Zoltan Csorsz – bobni, tolkala

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki