Clive Nolan: Song Of Wildlands

0 60

Založba: Crime Records
Datum izida: 14. 5. 2021
Produkcija: Clive Nolan
Dolžina albuma: 57:00 min
Zvrst: Progressive Rock
Ocena: 9.0/10


Klaviaturski velemojster Clive Nolan med ljubitelji progresivnega rocka ne potrebuje posebne predstavitve, saj je na sceni že vse od sredine osemdesetih, ko je postal nepogrešljiv član neoprogresivcev Pendragon in kasneje ustanovni član njihovih mlajših ‘sorodnikov’ Arena. Clive je, poleg udejstvovanja pri skupinah Pendragon, Arena, Shadowland ter številnih stranskih projektih, tudi spoštovan samostojni ustvarjalec, ki je ustvaril vrsto zanimivih, večinoma konceptualno usmerjenih studijskih projektov, ki slogovno sodijo nekje vmes med konceptualno prog rock opero ter filmsko glasbo.

Tudi njegova najnovejša samostojna progrockovska opera »Song of the Wildlands« vsebuje koncept, ki je dobro poznan vsem ljubiteljem anglosaksonskih in skandinavskih epov, saj je navdahnjen z zgodnjesrednjeveškim epom o Beowulfu. Slednji je za anglosaksonce nekaj takšnega kar so za nas Brižinski spomeniki, saj gre za najstarejši zapisani dokument v staroangleškem jeziku, ki izvira iz obdobja med 8. in zgodnjim 11. stoletjem. Skozi stoletja in zlasti v zadnjih desetletjih je ta klasična zgodba o epskem spopadu med z vsemi odlikami ovenčanim skandinavskim bojevnikom Beowulfom in močvirsko pošastjo Grendelom doživela ničkoliko priredb, saj se ji z nekaterimi filmskimi verzijami, večinoma dvomljive kvalitete, ni mogel upreti niti Hollywood.

Zdaj se je glasbene verzije razvpitega epa lotil tudi Clive, ki mu tovrstne glasbene ‘predelave’ literarnih klasik niso tuje, saj je v svojih preteklih konceptih uporabil že dela Lewisa Carrolla, Arthurja Conana Doyla in ostalih britanskih literarnih mojstrov. Celotna saga o Beowulfovem življenju je zaokrožena prek pretežno pompoznih kompozicij z veličastnimi simfoničnimi aranžmaji ter mogočnimi žensko-moškimi vokalnimi harmonijami v režiji številnih gostujočih pevcev. Od Cliveovih starih pevskih znancev izstopa Christina Booth iz skupine Magenta, ki ‘igra’ Tyro.

Cliveov najnovejši operetnorockovski projekt je sicer zastavljen bistveno manj ambiciozno od kakšnih Ayreon ali Star One dosežkov, čeprav zaradi teatralnih aranžmajev, konceptualne narave, različnih pevcev in številnih gostujočih inštrumentalistov vsebuje določene sorodnosti z nekaterimi umotvori Arjena Anthonya Lucassena. Posamezne kompozicije povezujejo govorjeni dialogi, ki so tokrat nepogrešljivi za uspešno prezentacijo koncepta. Seveda so ves čas v ospredju simfonični aranžmaji ter občasne Cliveove klaviaturske vragolije, vendar določene skladbe vsebuje tudi okusne pasaže na električni in akustična kitari v izvedbi Marka Westwooda (Shadowland, Caamora). Bobne je odigral bivši Pendragon in Shadowkeep bobnar Scott Higham. Za vso orkestracijo in programiranje je poskrbel klaviaturski čarodej osebno.

Uvodne skladbe na »Song of the Wildlands« pričarajo Beowulvfova zgodnja junaška dejanja ter njegov prihod na dvor danskega kralja Hrothgarja, ki se je zaradi krvoločnih pohodov ljudožerskega ajda Grendela znašel v hudih težavah. Album prvič zares zaživi na skladbi »Crossing the Ocena«, ki prek mogočnih žensko-moških zborovskih harmonij ter dramatičnih simfoničnih pasaž opisuje potovanje Beowulfovega drakarja od domače obale do dežele kralja Hrothgarja. Na »Beowulf’s Promise« se izdatno izkaže pevec Ryan Morgan, ki je s svojim avtoritarnim pristopom zelo prepričljiv v vlogi Beowulfa. Prav nič ne bi bilo presenetljivo, če bi nekoč postal pevec skupine Arena v primeru, da Damian Wilson ne bo zdržal dolgo pri neoprogrockovskih prvakih.

Na »Grendel Attacks« med katerim se odvije spopad med Beowulfom in Grendelom zavlada prava drama, medtem ko »Celebration«, ki ponazarja vikinško gostijo ob junakovi zmagi nad pošastjo, vsebuje elemente anglosaksonske ljudske glasbe. Epske sage še ni konec, saj se Grendelova nič manj pošastna mati na ultrapompozni in zborovsko usmerjeni skladbi »The Hag’s Revenge« želi maščevati. Beowulf se napravljen v nekakšno potapljaško opremo odpravi v njeno domovanje sredi močvirja, kjer njegovo bridko jeklo zada smrtni udarec vodni pošasti. Vse to se odvija na skladbah »Journey« in »Underwater Cavern«, ki na trenutke spominjata na podlago za filmsko glasbo. Pompozni zaključek skladbe »Rewards« bi ob večji prisotnosti električne kitare odobrili tudi kakšni ‘hollywoodski’ powermetalci kot so Rhapsody of Fire.

Preostale skladbe kot so »Beowulf, the King«, »Dragon Fire«, »The Warrior Dies« prepričljivo opisujejo Beowulfova poznejša leta, ko postane dober in pravičen kralj dokler ga ne doleti junaška smrt med bojem z zmajem. Slednjega sicer uspe ubiti, vendar na koncu podleže hudim ranam, kar mu po vikinškem pogrebu na skladbi »Funeral Pyre« na stežaj odpre vrata Valhalle.

»Song of the Wildlands« bo osrečil vse ljubitelje epskih rock oper, muzikalov, konceptualnih projektov in filmske glasbe, medtem ko kakšnega globljega pečata na progresivnorockovski sceni ne bo pustil, čeprav gre za enega izmed boljših progrockovskih albumov v letu 2021. Cliveu se je posrečila uspešna in prepričljiva združitev konceptualne rock opere z zgodnjesrednjeveškim epom na katero je lahko upravičeno ponosen. Predvsem se mu je posrečilo pričarati veličastno in intenzivno atmosfero, ki je ob tovrstnem konceptu bistvenega pomena. Morda bo »Song of the Wildlands« zaradi nekaterih  udarnejših trenutkov ter na račun epskega vikinškega koncepta in naslovnice pritegnil tudi kakšnega metalca.

Avtor: Peter “Dr. ProgRock” Podbrežnik


Seznam skladb:
1. The Story Begins (3:05)
2. There’s a Threat (4:53)
3. Crossing the Ocean (4:28)
4. Beowulf’s Promise (3:23)
5. Grendel Attacks (4:21)
6. Celebration (2:14)
7. The Hag’s Revenge (2:49)
8. Journey (3:17)
9. Underwater Cavern (3:50)
10. Rewards (6:07)
11. Beowulf, the King (4:00)
12. Dragon Fire (4:58)
13. The Warrior Dies (2:42)
14. Funeral Pyre (5:15)
15. The Story Ends (1:38)

Zasedba:
Clive Nolan – klaviature, orkestracije, programiranje

Sodelujoči glasbeniki:
Vicki Swan – harfa
Mark Westwood (Shadowland, Caamora) – električna kitara
Stig Andre Clason – akustična kitara
Arnfinn Isaksen – bas kitara
Scott Higham – bobni, tolkala
Geir Johansen – tolkala
Birgitte Njå – lur
Morten Clason – flavta
Ross Andrews – naracije
Ryan Morgan / vokal (Beowulf)
Christina Booth / vokal (Tyra)
Gemma Ashley / vokal (Solveig)
Natalie Barnett / vokal (Freja)
Ensemble Anonym – diktati
The “Wildland Warriors Choir” – zbor

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki