Hawkwind: Somnia

0 61

Založba: Cherry Red Records
Datum izida: 10. 9. 2021
Produkcija: Hawkwind
Dolžina albuma: 62.53 min
Zvrst: Space Rock / Progressive Rock
Ocena: 9.0/10


»Somnia« je 34. studijski album v režiji neuničljivih angleških spacerockerjev Hawkwind ter obenem njihov prvi z dvena novim članoma v podobi klaviaturista z nenavadnim umetniškim imenom Thighpaulsandra (pravo ime Timothy Lewis) in basista Douga MacKinnona. To, da Somnia ponazarja nekakšen začetek nove ere za britanske spacerockovske veterane pod vodstvom zdaj že osemdesetletnega kitarista/pevca Davea Brocka, ponazarja že spremenjen logotip na naslovnici. Prejšnji logotip je bil prisoten vse od albuma »Blood of the Earth« (2012) dalje oziroma v celotnem obodbju, ko se je v bandu nahajal basist/klaviaturist Niall Hone. Somnia je bil pri antičnih rimljanih naziv za številne sinove boga spanja Somnusa. Kljub temu, da je na njem veliko medidativnih in eteričnih ambientalnih trenutov, je »Somnia« vse prej kot zaspan album.

V marsičem gre za zelo eklektičen in eksperimentalen dosežek, ki je ustvarjen povsem po željah in pričakovanjih dolgoletnih privržencev, ki jih gospod Brock in tovarišija niso razočarali že zelo dolgo časa. Tudi tokrat je Dave glavni pevec, medtem ko ga za mikrofonom občasno pokrivata dolgoletni bobnar Richard Chadwick in kitarist Magnus Martin, ki je v bandu od leta 2016 dalje. »Somnia« je po dolgem času pretežno inštrumentalno usmerjen album, če se zraven ne šteje redke pevske podvige in naracije. Thighpaulsandra je vsestranski klaviaturist in veteran ambientalne ter elektronske glasbe zato ne preseneča, da se večina skladb na »Somnia« šibi pod težo raznovrstnih elektronskih efektov in futuristično obarvanih sintetizatorskih tekstur.

Vesoljsko potovanje se začne z »Insomnia«, kompozicijo epske dolžine, ki jo zaznamujejo Brockov značilna barva glasu, številni elektronski efekti, zabavna ritmična kombinatorika ter premeteno stopnjevanje vzdušja. Brez sodobne produkcije bi lahko marsikdo pomislil, da je ta skladba nastala nekje v prvi polovici sedemdesetih, ko je bil Brock še mladenič in se je v bandu nahajal tudi legendarni, zdaj že nekaj časa pokojni Lemmy Kilmister. Na »Strange Encounters« Hawkwind z razbeljenimi kitarskimi pasažami sredi kaotičnih elektronskih efektov in pobesnelih ritmov opomnijo poslušalce zakaj jih visoko čislajo tudi marsikateri ljubitelji hard rocka in tudi metala. Tu izstopajo predvsem barvite vokalne harmonije, medtem ko je razmerje med ritmično kaotičnostjo in psihedeličnimi efekti ravno pravšnja, da v spomin prikliče nekatere najboljše trenutke v povesti te kultne skupine.

»Alcyone«, ki se z naslovom skladbe nanaša na najsvetlejšo zvezdo v ozvezdju Plejade, s svojim meditativnim ambientom in poudarkom na akustični kitari predstavlja popoln kontrast glede na predhodno kompozicijo. V marsičem spada med vrhunce tega albuma. Skladba »Counting Sheep« vsebuje referenco na literarno mojstrovino Philipa K. Dicka ‘Ali androidi sanjajo o električnih ovcah?’ po kateri je bil kasneje posnet tudi znameniti film ‘Iztrebljevalec’. Ta skladba, ki ne skopari z eklektičnimi elektronskimi vzorci in nepričakovanimi časovnimi preobrati, je v marsičem popolni hibrid med ekscentrično-kaotično in meditativno-spokojno platjo te neuničljive skupine. Posamezne skladbe ne vsebujejo veliko besedil, vendar tam kjer so ni mogoče prezreti prevladujoče znanstvenofantastične tematike.

»China Blues«, pristna inkarnacija kozmične psihedelike, je v uvodnem delu zaznamovana s futuristično obarvanimi zvočnimi valovanji ter uporabo vah-vah efekta na kitari. »It’s Only a Dream« navduši svojimi eteričnimi harmonijami in ambientalno bogatimi sintetizatorskimi teksturami. »Meditation« bi na račun indijsko obarvanega ambientalnega ‘priokusa’ verjetno odobril tudi George Harrison, če bi bil še živ, čeprav ne vsebuje sitarja. »Sweet Dreams« je kratek inštrumental s številnimi psihedeličnimi efekti ter zloveščo naracijo na katerem se združita ambientalna podoba viktorijanske Anglije in cyberpunk futurizma.

»I Can’t Get You Out of My Head« bi v sedemdesetih letih verjetno izšel kot single, saj gre za daleč najbolj melodično stvaritev na »Somnia« na račun hipnotičnega refrena v Daveovi vokalni režiji. »Small Objects in Space« bo navdušil vse ljubitelje ambientalnih ‘vesoljskih tripov’ s ščepcem tipične angleške ekscentričnosti, medtem ko bo marsikoga presenetil z nekoliko jazzovsko obarvanim zaključnim delom. »Pulsestar« je kratek inštrumental, ki mine še preden se dobro začne.

»Barkus« po drugi strani spada med ambientalne in eksperimentalne vrhunce tega albuma s poudarkom na melanholični kitarski solaži, ki bo všeč tudi marsikateremu ljubitelju nepozabnih Pink Floyd. Kdor bo v internetnem brskalniku poskušal najti globlji pomen za besedo barkus bo razočarano ugotovil, da med zadetki prevladujejo imena psov in naziv nekega fikcijskega lika iz filipinske fantazijske telenovele. »Somnia« se zaključi s skladbo »Cave of Phantom Dreams«, ki predstavlja zaključno vesoljsko potovanje ‘v neznano’ in je obenem še ena skladba, ki bo navdušila tako starejše kot nekoliko mlajše ljubitelje Hawkwind glasbe.

Ikona progresivnega rocka Dave Brock pri osemdesetih letih na najnovejšem studijskem podvigu še vedno ostaja strumni kapitan Hawkwind vesoljske ladje, ki se na vesoljskem potovanju z nezmanjšano močjo nahaja že več kot petdeset let. »Somnia« je še eden v nizu imenitnih albumov, ki jih spacerockovski prvaki v zadnjih desetih letih ustvarjajo brez večjih kakovostnih nihanj. Na njem je ravno prav eksperimentiranja in psihedeličnih potovanj, da bodo zadovoljni vsi dolgoletni pristaši, medtem ko izvrstna produkcija ter dobrodošla osvežitev na področju klaviatur zagotavljata, da Hawkwind tudi v 21. stoletju zvenijo relevantno.

Avtor: Peter “Dr. ProgRock” Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Unsomnia (10:20)
2. Strange Encounters (6:33)
3. Alcyone (5:28)
4. Counting Sheep (3:24)
5. China Blues (7:22)
6. It’s Only a Dream (3:17)
7. Meditation (4:19)
8. Sweet Dreams (2:19)
9. I Can’t Get You Off My Mind (3:57)
10. Small Objects in Space (5:06)
11. Pulsestar (1:43)
12. Barkus (4:45)
13. Cave of Phantom Dreams (4:12)

Zasedba:
Dave Brock – vokal, kitara, klaviature, sintetizatorji
Richard Chadwick – bobni
Magnus Martin – bas kitara, vokal, klaviature
Mel Rogers – spremljevalni vokal
Trixie Smith – spremljevalni vokal


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki