Planet X: Quantum

0 42

Založba: Insideout Music
Datum izida: 18. 5. 2007
Produkcija: Planet X
Dolžina albuma: 50.47 min
Zvrst: Jazz Rock Fusion / Progressive Rock
Ocena: 9.0/10


»Quantum« je bil tretji in v času nastanka te recenzije zadnji album inštrumentalno usmerjene prog rock/prog metal/jazz rock fusion superskupine Planet X pod vodstvom bobnarskega mojstra Virigila Donatija in klaviaturskega čarodeja Dereka Sheriniana. Tonya MacAlpinea je na kitari v času nastanka »Quantum« zamenjal avstralski kitarist Brett Gaersed (ex-Nelson), medtem ko je bas linije odigral Jimmy Johnson, ki je najbolj znan po svojem sodelovanju s kultnim britanskim kitaristom Allanom Holdsworthom (ex-Nucleus, Soft Machine, Gong, UK). Slednji, ki je bil predviden za veliko Planet X pridobitev, bi moral po prvotnih načrtih igrati na vseh »Quantum« kompozicijah vendar je na koncu odigral samo dodatni kitarski solaži na dveh skladbah.

Vse kompozicije na »Quantum«, z izjemo »Space Foam« pri kateri sta sodelovala tudi Sherinian in dodatni basist Rufus Philpot, je napisal Donati, ki je bil vselej gonilna kreativna sila te superskupine in je glaven razlog zakaj je ta album zelo zanimiv za vse častilce bobnarskih velemojstrov. Donati je napisal tudi vse orkestralne aranžmaje. Planet X so na »Quantum« v aranžerskem in ambientalnem smislu naredili še zrelostni korak naprej in prerasli svoj status vmesnega mostu med progmetalskimi šampioni v slogu Dream Theater ter ‘starošolskimi’ jazz fusion skupinami v stilu Return to Forever in Brand X ter postali skupina z lastno dušo. Tokrat glasbeniki na Planet X bolj kot na skupino tekmecev, ki tekmujejo kdo bo v virtuoznosti bolj nadigral nasprotnika, spominjajo na dobro naoljen, visoko eklektičen stroj, ki deluje s polno paro in omogoča vsakemu članu enakovreden delež prostora za demonstracijo njegovih virtuoznih spretnosti.

Že uvodni fusion vrtiljak »Alien Hip Hop«, ki seveda nima nobene zveze s hip hopom, poslušalca v trenutku ‘posrka vase’ in ga osupne s tehničnimi vrlinami vseh inštrumentalistov, ritmično kompleksnostjo, inteligentnimi aranžmaji ter ambientalno globino te kompozicije. »Desert Girl« se odpre kot klavirsko usmerjena kompozicija, ki spominja na zlata leta jazz rock fusiona, dokler ne vpadejo kompleksne bas linije, inteligetno tempirani bobnarski prehodi in razbeljene kitarske pasaže, ki poskrbijo za dodatno progmetalsko zabelo. Holdsworthova specifična, nostalgično obarvana kitarska solaža pa je tista, ki poskrbi, da tudi ta kompozicija sodi med najbolj zanimive trenutke na »Quantum«.

»Matrix Gate« je še ena inkarnacija jazz fusion/prog metal/prog rock fusion perfekcije v smislu idealnega in harmoničnega prelivanja raznovrstnih žanrskih elementov v skorajda popolno celoto, medtem ko poteka inteligentno, ritmično osupljivo ter eklektičo stopnjevanje dramatičnega vzdušja. Tudi Gaersed s svojo ‘vesoljsko’ kitarsko solažo dokaže, da je pravi velemojster svojega inštrumenta. »The Thinking Stone«, ki je začinjen s še eno prepoznavno Holdsworthovo solažo, vsebuje skrivnostno vzdušje, rahlo uporabo pentatoničnih lestvic, kataklizmične bobnarske prehode in naostrene vendar obnem eklektične kitarske pasaže katerih se ne bi sramoval nobenih progmetalski band.

»Space Foam«, še eden izmed »Quantum« vrhuncev, ki sodi med ambientalno in eklektično najbolj kompleksne dosedanje Planet X dosežke, bi se lahko označilo kot ‘space jazz prog rock metal fusion’. Gaersed vse skupaj popestri z naslednjo izmed svojih ‘zunajzemeljskih’ kitarskih solaž. Borbeno in obenem kozmično vdušje spominja na spopad vitezov jedijev in sithov iz sage Vojna zvezd le, da se to pot namesto s svetlobnimi meči med seboj borijo z električnimi kitarami. Zakaj se naslednja kompozicija imenuje »Poland« ostaja velika skrivnost, saj, tako kot vsa Planet X glasba ne vsebuje besedila, pa tudi po vzdušju v ničemer ne spominja na Poljsko. Morda so se člani Planet X s tovrstnim naslovom želeli pokloniti poljskim privržencem, ki po navadi spadejo med najbolj goreče ljubitelje prog metala in prog rocka. Po uvodnem ‘norenju’ se ta kompozicija, predvsem na račun subtilnih klaviaturskih tekstur, v nadalevanju nekoliko umiri in celo Gaersedova ‘intergalaktična’ kitarska solaža to pot izpade precej bolj umirjeno kot običajno.

»Snuff« vsebuje skorajda svečano vzdušje na račun srednjega dela, ki vsebuje izjemno inteligenten in subtilen preplet kitarsko-klaviaturskih harmonij ob katerih bodo uživali vsi glasbeni gurmani in ljubitelji tehnično visoko profiliranih glasbenih virtuozov. »Kingdom Of Dreams«, ki na račun razbeljenih kitarskih pasaž in kataklizmičnih bobnarskih prehodov, sodi med trše dosežke na »Quantum«, zaznamuje nekoliko zlovešče vzdušje. Gaersedova kitarska solaža tokrat na trenutke zveni kot brenčanje poblaznelega sršena, čeprav v že naslednjem hipu preide v subtilnejše vode, kar velja tudi za preostale inštrumentaliste.

Zaključni »Quantum Factor« vsebuje še en izjemno učinkovit preplet jazz fusion in prog metal elementov, medtem ko se vmesne solaže pojavijo ob pravih trenutkih in prek osupljivih bobnarskih vratolomij poskrbijo za stopnjevanje eklektične narave te ambiciozne kompozicije, ki po ‘vesoljskem’ vzdušju vnovič upraviči ‘kozmično’ ime te skupine.

»Quantum« je bil nedvomno najbolj zanimiv ter eklektičen dosežek v dosedanji Planet X diskografiji, ki je odseval naslednjo stopnjo v zrelostnem dozorevanju te vznemirljive superskupine. Zaradi Donatijev bobnarskih vragolij bi morali »Quantum« prisluhniti vsi, ki kaj dajo na bobnarsko superiornost v tehničnem in ambientalnem smislu. Nič čudnega, da je »Quantum« ob izidu slavospeve pel tudi Dream Theater bobnar Mike Mangini.

Škoda, da je Planet X zgodba po izidu »Quantum« še vedno brez nadaljevanja. Tony MacAlpine se je leta 2009 vrnil nazaj v band in zatrjeval, da je v pripravi nov Planet X album, toda iz te ‘moke ni bilo kruha’, saj je že čez tri leta oznanil, da ni več član skupine. Donati in Sherinian sta se leta 2012 odločila, da začasno prekineta s Planet X, ki uradno niso razpadli, čeprav so že več kot deset let v mirovanju. Vseeno se zdi, da zgodba o Planet X še zdaleč ni zaključena in da se lahko že v bližnji prihodnosti nadejamo njihove vrnitve.

Avtor: Peter “Dr. ProgRock” Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Alien Hip-Hop (7:09)
2. Desert Girl (6:02)
3. Matrix Gate (4:07)
4. The Thinking Stone (4:10)
5. Space Foam (4:44)
6. Poland (5:21)
7. Snuff (4:55)
8. Kingdom Of Dreams (6:46)
9. Quantum Factor (7:09)

Zasedba:
Derek Sherinian – klaviature
Virgil Donati – bobni, orkestracije na skladbi št. 1

Sodelujoči glasbeniki:
Brett Garsed – kitara
Allan Holdsworth – kitarski solaži na skladbah št. 2 in 4
Jimmy Johnson – bas kitara
Rufus Philpot – bas kitara na skladbah št. 5 in 9


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki