Nik Turner & The Space Falcons & Youth: Interstellar Energy

0 20

Založba: Cadiz Music
Datum izida: 18. 4. 2020
Produkcija: Youth
Dolžina: 35.00 min
Zvrst: Space Rock
Ocena: 8.5/10


Karizmatični in nekoliko ekscentrični angleški saksofonist, flavtist in pevec Nik Turner, ki je najbolj znan kot ustanovni član legendarnih space rockerjev Hawkwind pri katerih je igral v njihovem najbolj uspešnem obdobju med 1970 in 1976, je od leta 2013 dalje z albumom »Space Gypsy« postal izjemno ustvarjalen samostojni glasbenik potem, ko je njegova pretekla samostojna pot, ki se je začela že leta 1978 s staroegipčansko obarvanim projektom Sphynx, doživela številne vzpone in padce.

Od leta 2013 dalje je Nik, ki je, poleg svojega freejazovsko usmerjenega igranja saksofona, kot član Hawkwind nase na odru opozarjal predvsem s svojo teatralno in ‘kričavo’ odrsko pojavo na katero sta bila gotovo ponosna tako Arthur Brown kot Peter Gabriel, cenjen kot konsistentno kvaliteten samostojni glasbenik. Nikovi solo albumi v zadnjih nekaj letih bolj ali manj navdušujejo večino Hawkwind privržencev, saj jih zaznamuje tisti prvinski space rock, ki je bil značilen za prej omenjeno legendarno skupino v njihovem najbolj kreativnem ter uspešnem obdobju.

»Interstellar Energy« je Nikov najnovejši samostojni projekt, ki je za razliko od večine njegovih preteklih solo dosežkov, popolnoma inštrumentalno obarvan. Album je nastal v sodelovanju s klaviaturistom/basistom Martinom Gloverjem (Killing Joke), ki deluje pod umetniškim vzdevkom Youth, ter spacerockovsko zasedbo Space Falcons v kateri izstopa kitarist Bruce Welch. Nik in Youth sta v preteklosti že sodelovala na albumu »Pharaohs From Outer Space« (2018), ki je bil nekakšen slogovni predhodnik »Interstellar Energy«. Slednji vsebuje šest kompozicij med katerimi po dolžini izstopa samo uvodna stvaritev »Space«, ki v trenutku prepriča s svojo mešanico energičnih saksofonskih pasaž, eklektičnih sintetizatorskih tekstur, razvejanih ritmov, čudaških kitarskih improvizacij in elektronskih zvočnih efektov. K bogatemu zvoku veliko prispevajo tudi nepredvidljive violinske pasaže v režiji Chrisa Barnetta.

Ravno kratka dolžina albuma je njegova glavna hiba, saj se konča ravno, ko poslušalca dodobra osvoji in ‘hipnotizira’ s svojo eklektično mešanico space rocka, ambientalne glasbe in psihadelike. Slogovno »Interstellar Energy« ni tako soroden Hawkwind kot nekateri Nikovi dosežki, ki so nastali brez sodelovanja z Youthom, saj ne vsebuje običajne vokalne ekscentričnosti ter ritmične šegavosti, medtem ko so freejazovske improvizacije na saksofonu tokrat nekoliko ‘obrzdane’, vendar se njegova glavna moč skriva v strastnem in obenem rahločutnem grajenju mogočnih in hipnotičnih ambientalnih planjav s katerimi se začne vsako dobro vesoljsko potovanje.

Na »Cracker« pridejo Nikovo saksofonske vragolije še do polnejšega izraza kot na predhodni stvaritvi, medtem ko elektronski vzorci še bolj intenzivno stopnjujejo futuristično vzdušje, ki je tako značilno za to glasbeno zvrst. »Solar Probe«, ki je morda celo vrhunec tega albuma, še potencira vsesplošno futuristično in vesoljsko atmosfero, medtem ko elektronske teksture obenem zvenijo arhaično in nostalgično. Nik ne bi bil Nik, če si ne bi v zaključnem delu privoščil nekaj freejazovskih pasaž na saksofonu, ki so učinkovito pospremljene s kitarskimi harmonijami.

»Tesla« vsebuje nekoliko orientalsko vzdušje prek rabe pentatoničnih lestvic in ritmičnih elementov svetovne glasbe. Pravzaprav bi bilo čudno, da Nik, velik ljubitelj staroegipčanske kulture in zgodovine, na »Interstellar Energy« ne bi ustvaril vsaj eno skladbo s tovrstnimi vplivi. »Sygnus« se ponaša z energičnim vzdušjem, ki na račun nekoliko bolj hrupne bobnarske predstave Richarda Lanchesterja in masivnih (hammond)orglarskih pasaž Matta Smitha, katerim poveljujejo Nikove saksofonske mojstrovine, vsebuje tudi nekaj trdorockerskih elementov. Zaključni »Slider« je nekoliko bolj kompakten space rocker s ščepcem okusnih pasaž na akustični kitari in dobrodošlim dodatkom klavirja, medtem ko gospod Turner, s svojimi značilnimi, temperamentnimi saksofonskimi podvigi, vnovič ne pusti nobenega dvoma, kdo je glavni zvezdnik na »Interstellar Energy«.

»Interstellar Energy«, ki bo osrečil večino spacerockovskih gurmanov, je kvalitetno nadaljevanje predhodnika »Pharaohs From Outer Space« z Nikom in Youthom v glavnih vlogah. Nik nas je v zadnjih nekaj letih pošteno razvadil s serijo zanimivih solo dosežkov tako, da se od njega že skorajda pričakuje nova spacerockovska pustolovščina na visoki ravni. Z »Interstellar Energy«, ki ne premika novih spacerockovskih meja temveč jih na uspešen način utrjuje, bo čakanje na novi Hawkwind album gotovo precej lažje.

Avtor: Peter “Dr. ProgRock” Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Space
2. Cracker
3. Solar Probe
4. Tesla
5. Sygnus
6. Slider

Zasedba:
Nik Turner – saksofon
Youth – bas kitara, mono sintetizator, drone
Bruce Welch – kitara
Matt Smith – klaviature
Chris Barnett – violina
Will Hughes – bas kitara, tolkala
Richard Lanchester – bobni


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki