Avtor: Rok Klemše
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Dunaj (Wien) / Szene / Avstrija
Datum koncerta: 24.10.2013
Število obiskovalcev: 500
O, Kanada. Nisi le dežela mraza, hokeja, losov, gozdarjev in javorovega sirupa, temveč tudi dežela, ki nam je dala Voivod, Strapping Young Lad, Devina Townsenda, Rush, Exciter. Ok, dala si nam tudi Justina Bieberja, Celine Dion, Nickleback in Avril Lavigne (in, oh groza, kot kaže tudi njun duet), ampak ti odpustimo. Ker si nam dala tudi Annihilator. Legendarna zasedba iz Britanske Kolumbije je pred dobrim mesecem izdala že svojo štirinajsto studijsko ploščo Feast, le malo pred tem pa kljub kratkemu koncertu navdušila na tolminskem MetalDays festivalu. Takrat je skupina pod večnim vodstvom nezamenljivega Jeffa Watersa že predstavila komad z nove plošče, tokrat pa je Annihilator promocija albuma popeljala na Feast On Europe turnejo, ki se je zopet ustavljala le precej severno od nas, nam najbližje v staro znanko, dunajsko dvorano Szene.
Annihilator so na tokratno turnejo za svoje predvozače povabili švedsko death ‘n’ roll zasedbo The Generals, ki je na oder dvorane Szene stopila točno ob napovedani uri. Tri četrt ure so švedski Generali dobili na voljo in svoj čas so izkoristili optimalno, nastavili dober zvok in zarohneli z death ‘n’ rollom, ki je zvenel blizu glasbi njihovih rojakov Entombed. The Generals torej igrajo umazan death metal z rock ‘n’ roll rifi, podprt z rožljajočim basom, udarnimi bobni in brutalnim vokalom. Švedi so zares dobro izkoristili mesto predskupine, v odlični luči predstavili aktualni album Blood For Blood, bili s švedsko distorziranimi kitarami prava mana za ušesa fena švedskega death metala, predvsem pa z energičnim nastopom bili predskupina, ki se ji je splačalo prisluhnite in ne a) izogniti ali b) prepiti pred dvorano. Končno predskupina, ki se v ušesih ni zataknila kot kost v grlu.
Publika je dvorano lepo napolnila in točno četrt čez deveto so se ugasnile luči, iz zvočnikov pa zabučal hudičevski intro odlične scene izganjanja hudiča iz filma The Exorcism of Emily Rose. »We are the one who dwell within… And I am Lucifer, the devil in the flesh,« je bičalo iz zvočnikov, kanadska četverka pa je nekoliko presenetljivo publiko pozdravila kar s svojim največjih hitom Alison Hell z legendarnega prvenca. Na odru je od prve sekunde dalje vse delovalo popolno, udar strupenega kanadskega thrash metala pa je že s prvimi toni eksplodiral kot atomska bomba. Udarnih valov kar ni in ni bilo konec, saj so Annihilator rušilce in klasike nizali enega za drugim, vmes pa je predvsem Waters deloval kot mulec, ki prvič stoji na odru, ne pa kot mož, ki je dopolnil že zrelih 47 let! Jeff Waters je človeška konzerva Red Bulla! Kaj vse počne na človek na odru je neverjetno, saj ga je bilo dve uri povsod polno – na levi in desni strani odra, povsem nad publiko, z ramo ob rami z vokalistom Daveom Paddenom ali basistom Albertom Campuzanom, za mikrofonom ali povsem v soju sredine odra. In to ves čas med divjim soliranjem in slalomiranjem po kitarskih strunah. Ja, Jeff je res človek, čigar prste in njihovo divjo, neumorno energijo skakanja po strunah bi lahko povsem v transu gledal ure in ure, sploh ko v živo med solažami med katerimi čeljusti padajo po tleh poka grimase ob katerih te pobira od smeha. Človek, ki po tridesetih letih delovanja na odru še vedno deluje tako kot Jeff si ne zaslužil drugega kot globokega spoštovanja in občudovanja. Ni pa samo Jeff tisti, ki se je izkazal, saj je izjemno odrsko prezenco in odlično formo pokazal tudi trojica Dave Padden ter novinca, basist Alberto Campuzano in bobnar Mike Harshaw. Padden je dokončno postal popolna druga Watersova polovica, saj je vokalno močno napredoval, izkazal se je tako v komadih, ki jih na albumih poje on, kot tudi v skladbah, ki so se v spomin vtisnile tudi po zaslugi odličnih vokalnih predstav Randyja Rampaga, Aarona Randalla ali Coburna Pharra. Fantastično se je Dave obnesel tudi v vokalnih harmonijah z Jeffom, kot sijajni vokalist pa se je v pravih trenutkih dokazal tudi Alberto, ki ga je bil tako kot Jeffa oder poln polni dve uri. Za bobni pa je briljiral še en novinec, Mike Harshaw, ki je tresel dvorano s »trademark« annihilatorskimi sinkopiranimi bobni, razgibanimi prehodi in solo točko, ki je bila resda nekoliko nepotrebna, a izvedena perfektno. Fantastično predstavo pa so Annihilator nadgradili s slastno setlisto, ki je bila polna železnih klasik, še bolj pa smo se lahko namastili ob čudovitih sladkorčkih, ki jih je bilo polno – Knight Jumps Queen, ekološko naravnani biser s Set the World On Fire, No Zone, pa skoraj neslišani Fiasco ter Bliss/Second to None. Sredino koncerta so Annihilator namenili avstrijskim fenom in njihovim željam po skladbah s preteklih koncertov, tako da so nam Kanadčani servirali bogato obložen trojni Set the World On Fire krožnik, venček čudovite balade Phoenix Rising, »feel good« komad Sounds Good To Me in akustično lepotico Snake in the Grass. Šele v zadnji tretjini koncerta je prišla na vrsto promocija nove plošče, ki so jo predstavili z dvema komadoma, vmes vrinili Carnival Diablos hit Time Bomb in rušilec s prejšnje plošče, Ambush, redni del pa zaključil z najbolj brutalno novo skladbo, Deadlock. Publika je pričakovano zahteval »one more song« in fantje se niso pustili dolgo prositi, le da se je Jeff Waters na oder vrnil z besedami »You want one more? Fuck you… We’ll give you three more!« In smo za konec fasali še Ultra-Motion, King of the Kill in Phantasmagoria!
Kombinacija bombastično razpoloženega benda, dih jemajočega Watersovega soliranja (ki predstavlja popolno zlitje inštrumenta in glasbenika) , popoln zvok, dve uri dolg koncert s kar dvaindvajsetimi komadi ter vroča publika imajo lahko za rezultat zgolj nekaj – brez dvoma enega najboljših koncertov letošnjega leta! Kljub temu, da Annihilator studijsko že lep čas ne dosegajo kvalitete dosegajo kvalitete prvih studijskih plošč pa jim v živo preprosto ni para in so eden redkih bendov, ki v živo preprosto ne zna razočarati, še več, gledal bi jih lahko znova in znova. Če so v South Parku peli »Blame, Canada« bi jaz raje zažvrgolel »Hail, Canada«, ker Jeff Waters pač JE točno to kar mu je pisalo na majici. METALHEAD!
Setlista
ANNIHILATOR:
1. Alice in Hell
2. W.T.Y.D.
3. Knight Jumps Queen
4. Reduced to Ash
5. Set the World on Fire
6. Refresh the Demon
7. Never, Neverland
8. No Zone
9. The Fun Palace
10. Fiasco
11. Bliss
12. Second to None
13. I Am in Command
14. Phoenix Rising / Sounds Good to Me / Snake In the Grass
15. Drum Solo
16. No Way Out
17. Smear Campaign
18. Time Bomb
19. Ambush
20. Deadlock
—dodatek—
21. Ultra-Motion
22. King of the Kill
23. Phantasmagoria
THE GENERALS:
1. Dig Two Graves
2. Stand Up Straight
3. Blood For Blood
4. Shotgun Serenade
5. Hunger
6. My Own Demise
7. Consulting With The Sinner
8. The Illusionist
9. Blessing In Disguise
10. Evil Trancsends
Galerija slik
