Založba: Metal Blade Records
Datum izida: 10. 5. 2019
Produkcija: Jim Matheos
Dolžina albuma: 68.03 min
Zvrst: Progressive Metal
Ocena: 10/10
Zadeva je več kot leto že zunaj in roko na srce, težko je najti opravičilo za takšno nečimrnost, da se nam tak album sploh lahko izmuzne iz rok. Uvodoma je treba takoj namigniti, da gre enega najboljših progresivnometalskih albumov, ki so izšli v lanskem letu. Zato ga je na vsak način vredno predstaviti
Za projektom Arch/Matheos stojita vokalist John Arch in kitarist Jim Matheos. Kompanjona, ki se poznata iz zgodnjih dni legendarnih Fates Warning. John Arch je prepeval na prvih treh albumih te kultne progmetalske skupine in ti trije albumi so svoja zgodba. Prav zavoljo njegovega na miljo prepoznavnega vokalnega pristopa, ki je v metalskem univerzumu edinstven. Zakaj so ti trije albumi tako drugačni? Preprosto. Odgovor leži v načinu kreiranja vokalnih melodij, pa tudi metrike s strani Johna Archa. Ko se ta pristop veže na Matheosevo fraziranje in vse druge kitarske ideje znotraj kompozicij, je rezultat unikatna magija, ki se rodi le, ko sodelujeta v studiu skupaj ta dva glasbenika. To dokazuje odlični Archev EP »A Twist Of Fate« (2003), tako odličen pa je bil tudi prvenec Arch/Matheos projekta »Sympathetic Resonance«, ki je izšel pred devetimi leti. »Winter Ethereal« je logično nadaljevanje s točke, kjer se je zgodba predhodnika sklenila. Arch je leta 2016, po dolgih 30. letih, znova sodeloval s Fates Warning. Skupina si je želela ponovne združitve z znamenitim pevcem in to ekskluzivno le za nekaj nastopov, na katerih so v celoti izvajali album »Awaken the Guardian«. Vsekakor je tudi to dejanje pomagalo učvrstiti vezi med Archem in nekdanjimi Fates Warning tovariši, čeprav »Winter Ethereal« zelo verjetno, tudi brez tega sodelovanja, ne bi bil mnogo drugačen. Na njem sodeluje še več imen, kot na predhodniku. Ob aktualnih in nekdanjih članih Fates Warning, še basista Steve DiGiorgio (Testament, Death) in Sean Malone (Cynic) ter bobnarja Matt Lynch (Cynic) in Thomas Lang (Paul Gilbert).
»Winter Ethereal« deluje v primerjavi s prvencem »Sympathetic Resonance« še bolj razgibano in raznoliko. Kar se idejne barvitosti tiče je bolj zanimiv za poslušanje, preprosto pa deluje, kot artistično zrelostna nadgradnja predhodnika. Tudi v aranžiranju je znatno bolj detajliran, v gradnji zvoka pa razširjen in dodatno obogaten. Kitarskih linij, ki se prepletajo med seboj ali »debelijo« fraziranje, je še več. Solo vložki grabijo prav tako z izjemno intenziteto in svežino. Pošastni kontrast fraziranju ustvarjajo poli-ritmične strukture. Multi-facetna ritmična razgibanosti, ki v tehnični briljanci, preprosto jemlje dih. Prav večje število sodelujočih, dostavlja na ta album toliko več zanimivost. In katera je hkrati najbolj klasična in progresivno metalska skladba albuma? Hja, njegova najboljša. To je zadnja Kindred Spirits. Recimo, da je najbolj ambiciozna med vsemi, ki sta jih Arch in Matheos doslej skupaj posnela za ta projekt.
Ko iščeš kaj neki bi najbolj podobno zvenelo starim Fates Warning, je vredno za to razglasiti zadnji del druge skladbe albuma Wanderlust. Dejansko je moč potegniti drzni sklep, da bi to kar slišimo na »Winter Ethereal« lahko bil novi Fates Warning album z Archem, v kolikor ta leta 1987 ne bi zapustil skupine. Prevaja duh starih Fates Warning v nove čase, v aktualiziran in osvežen pristop komponiranja ter produkcije. Gre za progresivno metalski dosežek, ki je sam zase unikat. Obenem ni težko zaznati v njem korenin »U.S. old school speed metala« iz katerega so v tistem času izšle tudi zasedbe Crimson Glory, Queensryche in Savatage, dolgo preden se je na planetu pojavila skupina z nazivom Dream Theater, in si izborile vsaka zase posebno mesto v metalu. »Winter Ethereal« se šibi od surove teže abrazivnega fraziranja, komadi so znova kompleksno strukturirani, z večkrat lomljenimi ritmi ter eksekucijo bravuroznih bobnarskih prehodnih vložkov, ki jemljejo sapo. Skokovito in v izkoriščanju muzikalnih linij ekstremno razgibano petje, pa je dejansko ob prej naštetih gradnikih, dodaten katalizator progresivnosti izdelka. Progresivnometalskega izdelka rustikalne avre. Neverjetno je, kako dobro je Archev vokal še vedno ohranjen. Rja se ga zlepa ne prime in vokalist osupne z ekstremno močjo in ekstremno visokimi legami, ki jih pri 61. letih še vedno za šalo dosega. Njegov vokal je unikat, tako unikaten pa je prav zavoljo Archa, tudi album »Winter Ethereal«.
»Sympathetic Resonance« je bil odličen izdelek, a »Winter Ethereal« ga prekaša. Pozabite na kakšno durovsko lestvico. Prav tako je to album, ki ne pozna nikakršnega stresanja not. Če jih že kdo stresa, je to Arch v vokalnih melodijah, a ravno to je tisto, kar ga dela na moč posebnega in edinstvenega in zaradi česar se je mnogo ljubiteljev starih Fates Warning jokalo, ko je Arch skupino zapustil.
To je album, ki je silno spretno aktualiziran v studiu in vezni most z vsem kar je na preteklih albumih združevalo Archa in Matheosa. Vsekakor tudi most do zgodnjih Fates Warning. Obenem navdušuje z izredno kompaktnostjo ter perfektno produkcijo, ki ob intenziviranju kontrastov, razvija grabežljiva razpoloženja mračne narave, pri čemer poslušalcu ledeni kri v žilah in se mu ježi koža. Album, ki je zavoljo vseh posebnosti, neverjetne idejne prodornosti in žarom s katerim je izveden, gotovo zmagovalec v svoji žanrski kategoriji za leto 2019. To ni konec. Tem sledil naslednji album. To je neizpodbitno. Končni sklep je preprost. Ni lepše novice.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Vermilion Moons (09:06)
2. Wanderlust (05:59)
3. Solitary Man (05:41)
4. Wrath of the Universe (08:23)
5. Tethered (06:11)
6. Straight and Narrow (04:20)
7. Pitch Black Prism (07:06)
8. Never in Your Hands (08:13)
9. Kindred Spirits (13:00)
Zasedba:
Jon Arch – vokal
Jim Matheos – kitara, klaviature
Sodelujoči glasbeniki:
Frank Aresti – kitarska solaža na skladbah št. 8 in 9
Joe DiBiase – bas kitara na skladbi št. 3
Joey Vera – bas kitara na skladbah št. 2 in 8
Steve DiGiorgio – bas kitara na skladbah št. 1, 4 in 6
Sean Malone – bas kitara na skladbah št. 7 in 9
Bobby Jarzombek – bobni na skladbah št. 4 in 6
Mark Zonder – bobni na skladbah št. 2 in 5
Baard Kolstad – bobni na skladbi št. 8
Matt Lynch – bobni na skladbi št. 9
Thomas Lang – bobni na skladbah 1., 3 in 7
