Ben Harper in The Innocent Criminals hipnotizirali Palmanovo z vrhunsko koncertno eksekucijo (2022)

foto: ALEŠ PODBREŽNIK 2022
0 174

Lokacija: Palmanova / Piazza Grande / Italija
Datum: torek, 2. 8. 2022


Začetek avgusta 2022, v Palmanovo pa prihaja Ben Harper! Vsega dva tedna po izidu svojega petnajstega studijskega albuma »Bloodline Maintenance«. Ob spremstvu svojih zvestih The Innocent Criminals kompanjonov. Tega se ne zamuja. Izjemno cenjeni ameriški kantavtor in multi-instrumentalist, kot tudi dobrodelni aktivist ter borec za pravice revnih, ki po vseh dosežkih niti ne potrebuje posebej poglobljene uvodne predstavitve, slovi od nekdaj po izredno slikovitem in prožnem, to je več-plastnem spogledovanju z žanrsko raznolikostjo glasbe. Pravzaprav je v samih preskokih, ki jih beležijo njegovi studijski dosežki, Harper svojevrsten fenomen, saj uspe poslušalca vedno znova in znova prepričati. Izpovedno duhovitost in iskrivost, a obenem brezgrajno zrelost, pa izkazuje tudi najnovejši album »Blood Maintenance«, ki je Bena torej pripeljal znova na staro evropsko celino.

Uvodne minute so pripadle domači folk rock zasedbi Il Mure Del Canto iz Rima. Sekstet je v dobre pol ure opozoril na to, da gre za odlično uigrano ekipo, ki se lahko ponaša s konkretno koncertno kilometrino ter bogatimi izkušnjami. Bend je v dvanajstletni karieri izdal pet albumov, zadnjega med njimi »Maestrale«, prav v letošnjem letu. Zlitje mediteranskega melosa in rock retorike, bi v nekem oddaljenem kontekstu, znala zaposliti tudi privrženca kakšnih slovenskih Orlekov.  Zelo všečno uvodno ogrevanje.

Pred nastopom Bena Harperja se je prizorišče pravzaprav zapolnilo do zadnjega kotička. Sedišča vsepovsod. Do kamor seže oko. Odličen obisk. Ben Harper je s svojo spremljevalno ekipo pričel koncert z ‘a capella’ izvedbo nove Below Sea Level, kar je dalo že uvodoma slutiti, da nas čaka večer brezgrajne izvedbene in zvočne perfekcije. Ben Harper, ki je tega večera ob svojem briljantnem vokalnem ekspozeju, po pričakovanem igranju na kitaro, je namenil lep kos koncerta tudi razkazovanju obvladovanja igranja na steel pedal kitaro. S svojim vselej fascinantnim vokalom in vokalnim pristopom s katerim tako lahkotno začara poslušalca, pa se je z brezbrižno mirnostjo lahkoto naslonil na vse prešerne usluge vrhunsko uigrane ekipe svojih The Innocent Criminals, ki so jo zastopali: tolkalist Leon Mobley, bobnar Oliver Charles, klaviaturist Chris Joyner, kitarist Alex Painter in basist Darwin Johnson.

Po kratkem ‘a capella’ uvodu je bend hitro zavzel standardne položaje. Harper si je opasal Gibsona, koncert pa je v hipu pridobil na poskočnosti z rockovsko izvedbo Burn To Shine. Harper je svoje vokalno kameleonstvo prvič kronal s podoživeto in koprneče izpovedno Don’t Give Upon Me Now, kjer je absolutno stopal v središče, medtem ko je izvedba Jah Work v nadaljevanju, podkrepljena z afro melosom, znova razporedila izpovedne silnice na celoten sekstet. Ko smo pri integriranju svetovne glasbe v izpovedni ekspoze Harperja, je posebno doživetje prinesla izvedba šegavega hita Steal My Kisses, pri čemer se je tolkalist Mobley usedel na kohon, skladba pa se je v nadaljevanju in brez premora spontano prelila v povsem novo Need To Know Basis, temelječo na isti ritmiki.

Po minutah, ki so pripadle izdatnemu igranju na lap steel, pri čemer je ekipa pravzaprav zgradila na odru cel jam ter tankočutnem instrumentalnem vložku Bena Harperja na akustični kitari, je prizorišče znova izdatneje oživelo ob pričakovani Diamonds On The Inside, ki je polagoma namignil na to, da se koncert preveša v svoj zaključni del. Izjemno ritmično moč ekipe je potrdila briljantna izvedba How Dark Is Gone, ki je brezhibno plula na dvojnih tolkalih in organski toplini visoko muzikalnih bas linij. Prodornost, da ji ni para. Seveda pa je nad vsem tem bdel neverjetni Harper s svojim vokalom, ki se v slehernem trenutku dotakne še tako skritih globin duše slehernika. Le kaj bi brez reggae glasbe, ko govorimo o Harperju? Publika je skozi koncert nestrpno pričakovala tovrstne manevre s strani Bena in ekipe in ko je bend krenil v izvedbo Finding Our Way, se je povsem utrgala z verig. Vendar pa je Amen Omen z vrhunsko eksekucijo v samem finalnem vrhuncu znova vrtoglavo zasukal razpoloženje nasproti melanholiji in hrepenenju. Ni kaj. Če kdo, potem je to prav Ben Harper, ki se s svojim žametastim in neverjetno vokalno barvitim vokalom tako kameleonsko poigrava s publiko in v njej prebuja iskrena občutja in strasti. V tem oziru mu ni enakega med izvajalci.

Torej. Da je v publiki bilo kar nekaj gorečih privržencev Bena Harperja niti ni presenetljivo. Ti skozi cel koncert niso mogli mirovati, a ko se je bend lotil Finding Our Way, se je del publiko preprosto premaknil kar se da blizu odra, pri čemer je zapustil sedišča in v stoje zapolnil razpoložljive proste koridorje med sedišči. Publika je pričela prosto poplesavati in sodelovati s prepevanjem verzov. Obvezni dodatek je odprla brhka in s harmoniko podprta When She Believes, ki jo je v nadaljevanju nasledila pridigarska nova It Ain’t No Use, medtem ko je Fly One Time z alternativnorockovsko pričesko znova spreobrnil vzdušje ter pripravil vzletno pisto za fenomenalni in nepozabni finalni krešendo z With My Own Two Hands. Še en trenutek za reggae, ki so ga vsi mrzlično čakali. Zaključnega reggae praznovanja, ki ga kar ni in ni hotelo biti konec. Harper je za finale še enkrat hipnotiziral in odpeljal publiko v svoj glasbeni svet.

Dejansko je nastop potrdil tisto po kar smo prišli. Harper je na odru pustil dušo. Nastop z izvedbo vred celotne ekipe pa sodi v najvišji rang prevzetnosti. Zvok in uigranosti na najvišji ravni. Koncert, kjer ne zaznaš kiksa. Ben Harper in The Innocent Criminals so tega večera s peresno lahkoto začarali občinstvo, dve koncertni uri pa sta švignili mimo, kot da ju nikdar ni bilo. Tako deluje tista ‘hipnoza’ – zamaknjenost. Tisti most med publiko in izvajalcem, ki znajo tako brezhibno in prepričljivo zgraditi le najboljši. Ben Harper ostaja po manifestu v Palmanovi definitivno eden izmed takšnih čarovnikov.   

Avtor: Aleš Podbrežnik & Edita Klemen
Fotografije: Aleš Podbrežnik

Setlista:
1. Below Sea Level
2. Burn To Shine
3. Don’t Give Up On Me Now
4. Jah Work
5. Will To Live
6. Steal My Kisses / Need To Know Basis
7. Burn One Down
8. We Need To Talk About It
9. Faded / The Ocean
10. Solo Lap Steel
11. Solo akustična kitara
12. Diamonds On The Inside
13. How Dark Is Gone
14. Finding Our Way
15. Amen Omen
—dodatek—
16. When She Believes
17. It Ain’t No Use
18. Fly One Time
19. With My Own Two Hands


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki